Na Odboru amandmaje zavrnili; Podnebni svet predlagal 250 evrov na potnika na zasebni let

Predlog podnebnega zakona je vlada potrdila v začetku junija, danes pa so o njem razpravljali na seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Seje se je udeležil tudi Podnebni svet – neodvisno znanstveno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije za podnebno politiko, ki opozarja, da bi morali v predlog zakona vključiti obvezo o določitvi vmesnih ciljev, ukiniti škodljive subvencije in pravičenje obdavčiti zasebno letenje.

Poslanke in poslanci so na današnji seji Odbora zavrnili vse ključne amandmaje, ki so jih predlagali Podnebni svet in okoljske nevladne organizacije. Zavrnili so tako ukinitev subvencij fosilnim gorivom, jasne vmesne podnebne cilje, zeleno proračunsko reformo in pravično obdavčitev zasebnih letov.

Podnebni zakon naj bi Sloveniji omogočal sistematično in usklajeno izvajanje podnebnih politik ter črpanje skoraj dveh milijard evrov evropskih sredstev v sedmih letih za zmanjševanje uvozne odvisnosti od fosilnih goriv, zmanjševanje energetske in mobilnostne revščine ter za krepitev odpornosti na podnebne spremembe. 

Besedilo zakonskega predloga so glede na prvotne načrte ministrstva za okolje, podnebje in energijo omilili in ta zdaj po besedah ministra Bojana Kumra predstavlja neke vrste kompromis med različnimi interesi. Okoljske nevlade organizacije in strokovnjaki so s predlagano različico zakona nezadovoljni, saj menijo, da ni dovolj ambiciozna, zato predlagajo več dopolnil. K izboljšavam je pozval tudi podnebni svet kot posvetovalno telo vlade.

Znanstveno-posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije za podnebno politiko je opozoril, da podnebna kriza ne pomeni samo globalnega zvišanja temperature, pač pa tudi več regionalnih ekstremnih vremenskih pojavov, katastrofalnih poplav, viharjev, neurij, sprememb letne razporeditve temperature in padavin z zamiki letnega časa in vegetacijskih dob. Zato poudarjajo, da mora predlog zakona vzpostaviti obveznost države, da doseže podnebno nevtralnost in zagotovi učinkovito prilagajanje podnebnim spremembam. Izpostavili so, da ta obveznost izhaja iz zavezujočih mednarodno-pravnih dokumentov.

Podnebni svet je pozdravil dejstvo, da Slovenija s podnebnim zakonom – 30 let po ratifikaciji Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja – uvaja lasten sistemski pravni okvir in "končno ustvarja pravno varnost in stabilnost za nacionalno podnebno politiko". Hkrati pa poudarja, da bi moral biti zakon ambicioznejši, da bi se s tem izognili prelaganju odgovornosti in povišanju stroškov.

Kot opozarjajo, sodi Slovenija med države EU, ki jih podnebne spremembe že zdaj nadpovprečno močno prizadevajo, "hkrati pa je med tistimi, ki bi z ambiciozno podnebno-socialno politiko, ki jo sofinancira EU, lahko največ pridobila". "Brez kakovostnega zakonskega okvira te priložnosti hitro izgubljamo," so dodali. 

Zakon med drugim predlaga tudi letalsko podnebno dajatev za manjša zasebna letala. A ta bi morala, po prepričanju sveta, ustrezneje nasloviti visoko emisijsko intenzivnost letalskega prometa. Ugotavljajo namreč, da je letalska podnebna dajatev zasebnih poletov zastavljena krepko prenizko, s čimer je, kot pravijo, okoljsko in administrativno neučinkovita in socialno nepravična. 

Letenje z zasebnimi letali je daleč najbolj emisijsko intenzivna vrsta potovanja, saj so povprečne emisije pogosto 30-kratnik emisij sodobnih avtomobilov, so opozorili v Podnebnem svetu. Zato predlagajo dajatev vsaj 250 evrov na potnika na polet.

"Zakon, ki bi moral biti preboj, je žal zgolj kompromis. V ključnih delih je premalo ambiciozen, nejasen je glede mehanizmov nadzora in – kar je najbolj zaskrbljujoče – ohranja subvencije za fosilna goriva," je že prejšnji teden opozorila tudi Gaja Brecelj iz okoljevarstvene organizacije Umanotera.

Kljub prvotno drugačnim načrtom vladni predlog podnebnega zakona ohranja obstoječi sistem subvencij za fosilna goriva – prek vračila trošarine za dizelsko gorivo pri komercialnem prevozu blaga in potnikov. Podnebni svet je to izpostavil kot veliko pomanjkljivost predloga zakona. Opozorili so na to, da predlog zakona celo uvaja dodatno subvencijo fosilnih goriv, ki jo je po njihovem mnenju treba črtati, saj je "predlagani mehanizem za uravnoteženje povečanja cen CO2 z znižanjem trošarin škodljiv, kontraproduktiven in vodi k povečanju emisij in poglabljanju podnebne krize". 

"Subvencije za fosilna goriva je treba postopno in v celoti odpraviti, saj bi moral biti delež subvencij, namenjen podpori ranljivim gospodinjstvom, dobro ciljno usmerjen, ne da bi pri tem spodkopavali spodbude za energetsko učinkovitost, varčevanje ali prehod na obnovljive vire energije. Člen o odpravi subvencij za fosilna goriva je potrebno vključiti v zakon," so poudarili. 

Opozorili so tudi na to, da so iz Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta nedopustno črtali časovnico ukinitve, kar je Evropska komisija v nedavnem pregledu ostro in upravičeno kritizirala. Podnebni svet zato poziva k odpravi členov, ki omogočajo subvencioniranje fosilnih goriv, prevaljujejo stroške povečanja porabe fosilnih goriv na davkoplačevalska ramena in zanikajo pravičnost prehoda.

Da predlog zakona ni dovolj ambiciozen, je minuli teden opozoril tudi dekan Fakultete za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici Griša Močnik. "Davkoplačevalci bomo podjetjem plačevali za večje izpuste fosilnih goriv, namesto da bi jim pomagali pri zelenem prehodu," je dejal. Subvencije za fosilna goriva so glavni krivec za podnebni zlom, predlog podnebnega zakona pa jih kljub temu ne ukinja, je opozorila tudi Sara Kosirnik iz organizacije Greenpeace Slovenija. "V koalicijski pogodbi je jasno zapisano, da so fosilna goriva stvar preteklosti. Zakaj vlada torej krši svoje zelo nazorne predvolilne obljube, zakaj naj torej z javnim denarjem še naprej spodkopavamo temelje prihodnosti," je vprašala.

Podnebni svet je dodal, da bi morali spremeniti tudi 3. člen o namenu in ciljih zakona, ki bi moral določiti vmesne cilje na poti do podnebne nevtralnosti. Opozarjajo, da predlog zakona ne določa obveznih vmesnih ciljev za 2030, 2035 in 2040 in preverjanje doseganja teh ciljev, ki da so ključni za spremljanje in pospeševanje učinkov podnebnega ukrepanja. "Prebivalci, gospodarstvo in drugi sistemi morajo vedeti, kako kot skupnost napredujemo glede ključnih kazalnikov in kako še lahko prispevamo k doseganju ciljev, zato so pomembne sprotne ocene učinkov in prilagajanje ukrepov. Z merljivimi vmesnimi cilji se izognemo možnosti nedoseganja ciljev zaradi poznega ukrepanja," so poudarili. 

Člani Podnebnega sveta hkrati pozdravljajo določitev podnebne nevtralnosti na leto 2045 namesto 2050, saj je predlog bolje usklajen z ugotovitvami in pozivi raziskovalcev podnebnih sprememb. Podnebni zakon v slovenski pravni red tudi prenaša direktivo o sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), ki zagotavlja dostop do sredstev EU iz sistema za trgovanje z emisijami.

Nevladne organizacije Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera in Greenpeace Slovenija so pozdravile dejstvo, da končno dobivamo podnebni zakon, vendar pa so na seji odbora pozvale poslanke in poslance k nujnem sprejemu amandmajev, ki bodo zakon naredile učinkovit in skladen z zavezami Slovenije.

"Poslanci so žal vse predloge, ki bi podnebni zakon naredili osnovni gradnik za dolgoročno, odgovorno in pravično podnebno politiko Slovenije, zavrnili," so po seji odbora sporočili nevladniki. 

Kot so opozorili, so poslanke in poslanci danes z glasovanjem o amandmajih podnebnega zakona prelomili svoje predvolilne obljube. "Še naprej bomo tako financirali fosilna goriva, glavnega krivca za podnebni zlom, kljub jasnim opozorilom znanosti in civilne družbe. Eden najpomembnejših zakonodajnih predlogov tega mandata namesto preboja tako ostaja nezadosten kompromis, ki je zasebne interese postavil pred dobrobit prebivalstva in prihodnjih generacij," so zapisali v odzivu na podnebni zakon.

Spomnili so, da so se vse tri vladne stranke pred volitvami in v koalicijski pogodbi zavezale k "ukinitvi vseh posrednih ali neposrednih subvencij fosilnim virom najkasneje do leta 2023" in da so v njej zapisale, da so fosilna goriva stvar preteklosti. 

"Poslanci in poslanke so tako prelomili lastne predvolilne obljube. Ohranitev subvencij za fosilna goriva ni nikakršna konkurenčna prednost, ampak zanka, ki nas veže na preteklost," so zapisale nevladne organizacije.