'Podoba raja' prinaša kratkoročne obiske: Bled bo ubral drugo smer

Ob izteku sedanje sedemletne strategije razvoja blejskega turizma 2018–2025 so na Turizmu Bled v sodelovanju s Fakulteto za turistične študije Univerze na Primorskem pripravili novo dolgoročno strategijo, ki sega do leta 2045. 

Kot je povedal direktor Turizma Bled Blaž Veber, v novi strategiji prehajajo iz klasične promocije destinacije v upravljanje destinacije. Poudarek je na bolj aktivnem usmerjanju turističnih tokov v sodelovanju z lokalno skupnostjo. "Predvsem si želimo da turizem raste, da dobiva na dodani vrednosti, obenem pa blažimo njegove negativne učinke," je dejal Veber.

Pojasnil je, da gre blejskemu turizmu z vidika obiska in ponudbe dobro. Ampak na podlagi izkušenj ne le turističnega gospodarstva ampak tudi lokalne skupnosti ugotavljajo, da na dolgi rok ta trend ne bo zadostoval za zadovoljstvo vseh, ki na Bledu delajo in živijo. Zato stremijo k drugačni strukturi gostov in daljši dobi njihovega bivanja. To želijo zagotoviti z drugačno ponudbo, v kateri bi v ospredje stopila identiteta Bleda, in sicer sproščenost ter umirjenost.

Bled se je doslej promoviral kot podoba raja, čemur so se pričagodili tako ponudba kot turistični tokovi. Vendar to prinaša kratkoročne obiske, v katerih ni prave dodatne vrednosti. Zato se v novi strategiji osredotočajo na to, kako preiti iz podobe raja v doživetje oziroma izkušnjo raja.

Za skupen cilj so si zadali Bled 2045 kot prostor dobrega počutja, umiritve in povezanosti z naravo. Bled naj bi tako postal destinacija celostne regeneracije. "V to smer bomo dejansko šli vsi deležniki v naslednjih 20 letih z razvojem infrastrukture na eni ter ponudbe na drugi strani. Želimo, da Bled ostane kakovosten kraj za bivanje, privlačen kraj za obiskovalce in tudi atraktiven kraj za investitorje, da bodo na Bledu dejansko zgradili to, kar si želimo," je povedal Veber.

Z novo strategijo turističnega razvoja Bleda je zadovoljna tudi direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak Olaj. Vesela je, da se usmerja v trajnost, v oblikovanje produktov dobrega počutja in v doživljajski vidik. "Bled ima fantastične temelje, ima bogato kulturo, naravo, ima tradicijo, ima zgodbe Riklija, ima tudi dobro povezovanje v okviru regije in ekipo zavoda, ki razume, kaj pomeni dobro upravljanje v destinaciji," je dejala.

Bled se pri usmeritvi v destinacijo dobrega počutja in celostne regeneracije lahko nasloni na svojo zgodovino in na dediščino enega največjih pionirjev naravnega zdravljenja Arnolda Riklija, ki je bil med prvimi pobudniki organiziranega zdraviliškega turizma na Bledu ter je veliko pripomogel k svetovni prepoznavnosti kraja.

Zbiratelj in dober poznavalec Riklija Vojko Zavodnik, ki je tudi avtor monografije o Rikliju, je prepričan, da je povezovanje zdraviliškega in dediščinskega turizma, ki skupaj tvorita trajnostni turizem, prava usmeritev. K temu bi lahko pomembno prispevala tudi vizija Tima Mitje Žagarja, ki je konec leta 2024 postal lastnik Riklijeve vile in si želi obuditi Riklijevo atmosfersko zdravljenje, njegovo doktrino in holistični pristop.

Kot je povedal Zavodnik, se ob letošnji 120. obletnici smrti Riklija, kažejo prve realne možnosti za ponovno oživitev Riklijeve zgodbe in njegove vile. Te na žalost ne bo mogoče rešiti, ker je povsem dotrajana in jo bo treba podreti, razmišlja pa lastnik o tem, kako bi cel kraj zaživel z Riklijevo doktrino. Zavodnik je prepričan, da se lahko Bled, ki je bil z Rikljem nekoč zibelka atmosferskega zdravljenja, razvije v pravo mondeno zdravilišče.