Tako je ovržena tudi Mladinina trditev, da je Podobnik podjetju Lek v zameno za 55.000 nemških mark za predvolilno kampanjo stranke obljubil uvrstitev Metke Karner Lukač na listo kandidatov za poslance.
Okrožno sodišče ugotavlja, da je tožnik Marjan Podobnik dokazal, da sporne trditve iz Mladininega članka, objavljenega marca 1998, niso resnične, ter da Mladina z nasprotnimi dokazi ni uspela.
Podobnik je po besedah njegovega odvetnika Jožeta Hribernika izjavil, "da je s sodbo zadovoljen, saj mu daje polno moralno zadoščenje".
V skladu s prvo sodbo v primeru Podobnik proti Mladini bi morala Mladina na svoje stroške v medijih objaviti sodbo v celoti in preklicati nekatere objavljene trditve, vendar je sodišče zavrnilo Podobnikovo zahtevo po plačilu 25 milijonov tolarjev odškodnine. Višje sodišče je nato na pritožbo Mladininih odvetnikov sodbo delno razveljavilo in odločilo, da Mladini ni treba plačati objave sodbe. Na to odločitev so se pritožili Podobnikovi odvetniki, zato je vrhovno sodišče sodbo vrnilo višjemu sodišču, to pa spet nazaj na okrožno sodišče.
