Podpisali pismo o nameri za vzpostavitev mreže brezogljičnih šol

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, ravnatelj Osnovne šole Janka Modra iz Dola pri Ljubljani Gregor Pečan in ravnatelj III. Osnovne šole Celje Aleksander Verhovšek so danes podpisali pismo o nameri za projekt vzpostavitve mreže brezogljičnih šol. Gre za skupno pobudo ministrstva za okolje in prostor in ravnateljev slovenskih šol. 

Kot je ob podpisu dejal minister Vizjak, je pobudo z veseljem sprejel, saj da "gre za odsev dolgoročne strategije razogljičenja" Slovenije. "Skladno z evropskimi predpisi mora Slovenija pripraviti dolgoročno strategijo razogljičenja do leta 2050. Na tej poti mora analizirati vse sektorje, ki emisije povzročajo in jih znižati," je spomnil. In ta projekt projekt predstavlja pomemben korak v smeri iskanja rešitev za razogljičenje družbe. 

Projekt bo vključeval več vidikov. "Od učinkovite rabe energije, do obnovljivih virov, trajnostne mobilnosti in nenazadnje do skrbnega ravnanja z odpadki in hrano. Vse skupaj tvori celoto brezogljičnosti. Gre za vrsto aktivnosti, pomembnih za vzgojo mladih in angažma učiteljskega kadra," je dejal Vizjak in izrazil upanje, da bo k projektu pristopilo čim več šol.

Ideja zorela dlje časa

Ravnatelj Gregor Pečan je poudaril, da je ideja zorela več kot leto dni ob spremljanju vseh dogajanj, ki zaznamujejo današnji svet. "Pri mladih je treba začeti z vzgojo za spremembo dojemanja odnosa in spremembo svojega odnosa do okolja," je prepričan. 

Ravnatelj celjske šole Verhovšek pa je dodal, da osnovne šole že vodijo vrsto dejavnosti na področju okoljevarstva. Izrazil je željo, da bi se našla sinergija, ki bi sprva povezovala pristojna ministrstva in osnovne šole, v nadaljevanju pa je ambicija, da bi ta projekt povezal tudi srednje šole in vrtce. "Zavedamo se, da moramo delati na celotni populaciji. To mora postati naš način življenja in razmišljanja," je zaključil. 

Projekt se bo uradno pričel septembra, ko ga bodo pričeli pilotni vzgojni izobraževalni zavodi. Ti bodo preizkusili koncept in poskrbeli za povratne informacije. Po prvem letu izvajanja nato nameravajo izdelan koncept ponuditi zavodom po državi in tudi mednarodnemu okolju. Denimo, v okviru projekta Erasmus+, ki ga bodo skupaj s partnerskimi šolami iz Italije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske prijavili na Centru za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (Cmepius), kar bo podlaga za pričetek širitve ideje mreže brezogljičnih šol po Evropi. 

Ambicije za mednarodno širitev projekta

V okviru ministrstva za okolje in prostor se sicer že izvaja LIFE integralni projekt, ki bo po oceni ministrstva lahko pripomogel k vzpostavitvi in oblikovanju mreže brezogljičnih šol ter pozneje z mreženjem med projektoma tudi prispeval k določenim vsebinskim sklopom projekta. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč vodilni partner projekta LIFE-IP CARE4CLIMATE, v sklopu katerega skupaj s še 14 drugimi partnerji spodbuja zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom na 2030. Projekt traja do konca leta 2026 in se ukvarja s promocijo trajnostne mobilnosti, učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije, zmanjševanja količin odpadne hrane in v blaženje podnebnih sprememb usmerjene rabe tal z namenom prehoda v nizkoogljično družbo.

Eden od pomembnejših ciljev projekta je tudi povečati osveščenost splošne javnosti glede podnebnih sprememb, njihovega blaženja in spremembe navad v vsakodnevnem življenju za učinkovitejši, hitrejši prehod v nizkoogljično družbo, so še spomnili na ministrstvu.