Podpisov za referendum o drugem tiru dovolj, a jih bodo za 'močno varnostno rezervo' še zbirali

"Zbiranje podpisov kljub doseženemu številu 40.000 še ni končano, je Kovačič izpostavil na današnji novinarski konferenci. Potrebujemo močno varnostno rezervo, kajti oblast, ki je napovedala, da do tega referenduma ne sme priti, je goljufiva in izrazito nedemokratična," je bil oster.

Pobudnik referenduma je vlado označil za goljufivo, kar je premier Miro Cerar po njegovih besedah dokazal z obljubo "fiktivnega" dvojnega tira koprskemu županu Borisu Popoviču. Slednji je zato po obrnil hrbet referendumu v zameno za dodatne občinske nadzornike v Luki Koper, zamenjavo direktorja Luke in konec policijskih preiskav zoper njega, je prepričan Kovačič.

"Zakon, ki ga napadamo z referendumom, uzakonja dolgoročno korupcijo, ob tem pa za več kot 14 let podaljšuje izgradnjo proge med Koprom in Divačo," je še poudaril. Prebivalce Črnega Kala je Kovačič pozval, naj ne sledijo Popoviču in se zavzamejo za tisto različico gradnje železniške proge, ki bo dosegljiva do leta 2022, sicer bo Luka Koper dolgoročno oškodovana, pokrajina Črnega Kala in Kraškega roba pa degradirana, je dodal.

Združena levica s svojim predlogom

V ZL so medtem pripravili novelo zakona, ki bi po njihovem mnenju lahko prinesla razrešitev položaja, v katerem smo se znašli. Po njihovem novela zakona po eni strani ustreza zahtevam pobudnikov referenduma, zlasti tistim, ki so vezane na visoke stroške projekta, deloma pa tudi pomirja strahove o izgubi suverenosti pri upravljanju z železniško infrastrukturo.

Novela, ki so jo pripravili v ZL, izključuje možnost sodelovanja tuje zaledne države v projektnem podjetju 2TDK. Druga stvar, ki je problematična, pa je po njihovem  nadzor. Trenutni model v zakonu predlaga, da bo tega opravljal petčlanski projektno finančni svet, ki ga bo imenoval minister za infrastrukturo, eden od članov pa bo predstavnik civilne družbe.

V ZL predlagajo nekoliko spremenjen projektno finančni svet, ki bi vključeval strokovnjake s področja gradbeništva, imenoval in razreševal pa bi jih DZ.

V ZL upajo, da bosta koalicija in pobudniki referenduma novelo videli kot rešitev, ki bi lahko odpravila pomisleke obeh smeri. To sicer ni verjetno, saj se pobudniki zavzemajo predvsem za spremembo same trase drugega tira.

Černač: Zakon je ovira modernizaciji

Predlagani zakon o izgradnji drugega tira železniške proge Divača-Koper je treba na referendumu zavrniti, je na današnji novinarski konferenci Zbora za republiko dejal Zvonko Černač (SDS). Modernizacija železniške povezave je sicer potrebna, ne le do Divače, ampak tudi do Ljubljane, a ta zakon je po njegovi oceni ovira modernizaciji.

"Potrebujemo modernizacijo na petem koridorju, potrebujemo jo tako od Kopra do Divače, kot do Ljubljane in še dalje. In ovira tej modernizaciji bo tudi ta zakon, če se ga na referendumu ne zavrne," je poudaril podpredsednik SDS ter predsednik odbora za infrastrukturo in prostor pri strokovnem svetu SDS Černač, sicer nekdanji infrastrukturni minister.

Vladajoča politika in stroka bi morala vmesni čas do referenduma po njegovem mnenju izkoristiti za to, da analizira vse ponujene in predlagane rešitve ter v roku pol leta predstaviti vse možne rešitve in argumente za in proti.

Upokojeni profesor Gradbene fakultete v Mariboru Andrej Umek je medtem poudaril, da se veliki infrastrukturni projekti vodijo tako, da si postavimo tri osnovna vprašanja - kaj želimo s tem projektom doseči, ali bomo z izbrano varianto ta cilj dosegli in ali je cena rezultatu primerna - in nanje tudi odgovorimo.

V primeru drugega tira je cilj to, da želimo Luki Koper, Kopru in vsej Sloveniji zagotoviti na skupnem evropskem trgu konkurenčno železniško povezavo med Severnim Jadranom in Srednjo Evropo.

"Ob sedanjem projektu tega cilja ne bomo dosegli," je ocenil in ob tem podal dva razloga: da je tir Koper-Divača po mednarodnih standardih prestrm (v primeru Divače je 17-promilski vzpon, medtem ko je po evropskih projektih v predorih dovoljenih 12,5 promila), v Divači pa tudi pridemo na traso bivše južne železnice, ki ni bila bistveno posodobljena od sredine 19. stoletja.

"Milijardna investicija v nesmiseln projekt je prav tako nesmiselna," je poudaril Umek.

Ob tem je spomnil, da se je v 80. letih prejšnjega stoletja načrtovala nova povezava Ljubljana-Koper, pripravljene so bile tri različice: višinska, sredinska in nižinska. Izbrana je bila višinska, katere del je tudi sedanji drugi tir. Ta izbor je bil narejen v drugačnih razmerah, bil je ponovno potrjen leta 1992 in tako je ostal 25 let 'zacementiran'.

"Neodgovorno in nestrokovno je vztrajati na 25 let starem projektu, ne da bi ga ponovno ocenil," je izpostavil. Po Umekovem mnenju bi moral odgovorno popravljen projekt vsebovati vsaj tri različice trase Koper-Ljubljana, oceno vseh treh variant, izbor optimalne variante, finančno konstrukcijo izgradnje optimalne različice in časovnico.