Rezultati marčevskega Politbarometra, ki tokrat sledi januarskem Politbarometru, so pokazali, da vlado premiera Janeza Janše podpira 38 odstotkov vprašanih, kar je dva odstotka manj kot januarja. To je najnižja izmerjena podpora od leta 2001, ko postavljajo vprašanje o podpori vladi. Vlade ne podpira 48 odstotkov vprašanih, kar je dva odstotka več kot januarja, je na današnji novinarski konferenci povedal vodja Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Niko Toš. Glede podpore strankam pa je povedal, da sta "LDS in SD stranki, ki se zdaj gibata v istem prostoru".

Pri vprašanju o podpori vladi je bilo neopredeljenih 14 odstotkov vprašanih, kar je enako kot januarja. Med skupinami, pri katerih se je podpora Janševi vladi v primerjavi z marcem lani zmanjšala za približno polovico ali več, so osnovnošolsko izobraženi, brezposelni, strankarsko neopredeljeni, izrazito pa tudi preferenti LDS, je povedal Toš.

Najnižja podpora vladi Janeza Janše je bila pred tokratnim Politbarometrom izmerjena decembra lani, ko je bila 39-odstotna. Nepodpora pa je bila takrat 48-odstotna. Kot je razvidno iz podatkov o podpori oz. nepodpori vladam nekdanjih premierov Janeza Drnovška in Antona Ropa za obdobje od 2001 do 2004, tako nizke podpore ni zabeležila nobena od obeh vlad, prav tako pa tudi ne tako visoke nepodpore. Ropova vlada, ki je imela na splošno manjšo podporo v primerjavi z Drnovškovo, je kot najnižjo zabeležila 40-odstotno podporo, največja nepodpora pa je znašala 45 odstotkov, je razvidno iz podatkov.

Med strankami je vprašanim najbližja SDS z 19-odstotno podporo (januarja 18 odstotkov), na drugem mestu je LDS s 14 odstotki (januarja 18 odstotkov) in na tretjem SD s 13 odstotki (januarja 11 odstotkov), po tri odstotke imata SNS (januarja pet odstotkov) in SLS (januarja dva odstotka), NSi ima dva odstotka (januarja prav tako dva odstotka), DeSUS pa en odstotek podpore (januarja dva odstotka). Neopredeljenih je 42 odstotkov vprašanih (januarja 39 odstotkov).

Na vprašanje, koga bi volili, pa je 15 odstotkov vprašanih odgovorilo, da SDS, devet odstotkov SD in osem odstotkov LDS. SLS in SNS bi volilo dva odstotka anketiranih, NSi in DeSUS pa po en odstotek. 36 odstotkov vprašanih ne bi šlo na volitve, neopredeljenih pa je bilo 25 odstotkov vprašanih. "LDS in SD sta stranki, ki se zdaj gibata v istem prostoru," je dejal Toš.

Pri zaupanju v institucije po Toševih besedah v zadnjih dveh letih ni bistvenih premikov. Pri vrhu lestvice so tolar, evro in predsednik republike, pri dnu pa politične stranke, sodišča in državni zbor.

Z demokracijo je zadovoljnih 41 odstotkov vprašanih, nezadovoljnih pa 52 odstotkov. Z materialnimi razmerami je zadovoljnih 61 odstotkov, nezadovoljnih pa 38 odstotkov. Med aktualnimi vprašanji so med drugim spraševali o reformah. Tokrat je manj tistih, ki so slišali o tem, da je vlada pred časom sprejela okvirni predlog reform (marca je za to slišalo 61 odstotkov, januarja 66). Več pa je tistih, ki za to ni slišalo (36 odstotkov, januarja 32 odstotkov).

V meritvah od novembra lani je več kot polovica tistih, ki reform v glavnem ne podpirajo (marca je takšnih 54 odstotkov), tistih, ki jih v glavnem podpirajo, pa je od novembra lani približno tretjina (marca je takšnih 30 odstotkov). Med reformnimi ukrepi imajo nizek delež podpore ukinitev progresivnega obdavčenja dohodkov, uvedba enotne davčne stopnje in več pravic delodajalcev glede odpuščanja. Visok delež podpore pa imajo zmanjšanje stroškov države, ukinitev davka na izplačane plače in umik države iz gospodarstva.

72 odstotkov vprašanih ne odobrava prodaje večinskega dela Telekoma tujemu kupcu, 19 odstotkov pa ga odobrava. Prodaje večinskega dela NLB belgijski KBC pa ne odobrava 74 odstotkov vprašanih, medtem ko jo odobrava 15 odstotkov.

Med aktualnimi vprašanji so bila tudi vprašanja, povezana z uvedbo evra. 54 odstotkov vprašanih meni, da bo Slovencem prevzem evra s 1. januarjem 2007 prinesel več slabih stvari, 28 odstotkov pa, da več dobrih stvari. 18 odstotkov je neopredeljenih. Na vprašanje, koliko tolarjev je vreden en evro, je pravilno odgovorilo 76 odstotkov vprašanih, nepravilno pa 19 odstotkov. 50 odstotkov vprašanih meni, da bo s prevzemom evra inflacija višja, 20 odstotkov jih meni, da bo nižja, 16 odstotkov pa, da ne bo bistvenih sprememb.

Vprašani pri prizadevanjih za vstop v EU najbolj podpirajo Makedonijo, sledijo pa Bosna, Črna gora, Bolgarija, Hrvaška, Romunija, Srbija in Albanija. Čeprav je SČG ena država, so tu upoštevali deželni princip, je pojasnil Toš.