Člani odbora so predlog podprli kljub pomislekom parlamentarne zakonodajno-pravne službe, da so nekatere predlagane rešitve ustavno sporne, nasprotovanju reprezentativnih sindikatov državne uprave in državnega sveta ter očitkom opozicijskih poslancev o politizaciji javne uprave.
Zakon, ki ga bodo poslanci sprejemali na februarskem zasedanju, bi vladi omogočil, da bili lahko brez krivdnih razlogov razrešeni ne le generalni direktor v ministrstvu, predstojnik vladne službe in direktor občinske uprave oziroma tajnik občine kot do zdaj, temveč tudi generalni sekretar v ministrstvu in predstojnik organa v sestavi ministrstva.
Z novelo naj bi izenačili predstojnike organov v sestavi ministrstev in generalne sekretarje ministrstev z drugimi uradniki na ključnih položajih v državni upravi ter omogočili, da vlada razreši uradnike, s katerimi ministri ne morejo sodelovati. Nova imenovanja na te položaje pa so znova podvržena postopku natečaja, ki ga izvaja uradniški svet. Drugi cilj je omogočiti, da se v primeru razrešitve brez krivdnih razlogov namesto odpravnine uradniku zagotovi ustrezno delovno mesto.
Ključni strokovni položaji so izjemno pomembni za delovanje javne uprave, zato je pomembno tudi vprašanje pravica do izbire in zamenjave, je podaril minister za javno upravo Gregor Virant. Predlagana rešitev je kombinacija visokih strokovnih zahtev in možnosti osebne izbire. Ožji izbor kandidatov opravi že uradniški svet, minister oz. vlada pa ima pravico do izbire. Nova imenovanja na te položaje so znova podvržena postopku natečaja, ki ga izvaja uradniški svet, tako da je zagotovljena vrhunska strokovna usposobljenost javnih uslužbencev.
Tudi prvotni predlog zakona o javnih uslužbencih prejšnje vlade je predvideval možnost razrešitve za vse položaje, s sedanjim predlogom sprememb pa nova vlada ta koncept dosledno izpeljuje. Prejšnja vlada je že uveljavila pravico do osebne izbire, leto dni pred iztekom svojega mandata je izpeljala razpise za veliko večino mest in postavila svoje kadre za pet let, torej za celo obdobje mandata nove vlade.
Pomisleki stroke.....
Nekaj pomislekov o predlogu novele zakona je izrazila parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS).
Posebej glede možnosti razrešitve generalnih sekretarjev in predstojnikov organov v ministrstvih, ki so na ta mesta bili imenovani po veljavni ureditvi. Po menju ZPS novela posega v njihove pridobljene pravice, kar je po njenem mnenju ustavno sporno. O tem, ali je dejansko neustavna, pa lahko odloči le ustavno sodišče.
ZPS je izpostavila tudi vprašanje ustreznosti višine odpravnine glede na pričakovanja iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Rešitev, ki omogoča predstojniku, da namesto pravice do odpravnine uradniku, ki mu preneha položaj, zagotovi drugo, enakovredno delovno mesto, je po mnenju ZPS nedodelana in bi jo zato kazalo ponovno proučiti. Tudi možnost izbire med odpravnino oziroma delovnim mestom je s predlagano rešitvijo v celoti prepuščena predstojniku, ne da bi bili pri tem izoblikovani kakršni koli kriteriji za izbiro odločitve. Predlagana rešitev, da se spremenjeni odstavek, ki govori o odpravnini, uporablja za uradnike, ki so na položajih ob uveljavitvi tega zakona, pa po mnenju ZPS zanje vzpostavlja manj ugodno rešitev glede na uradnike, ki bodo te položaje zasedli po uveljavitvi predlagane novele.
.....opozicije......
Opozicijski poslanci so prepričani, da je novela zakona v celoti nesprejemljiva in neutemeljena. Kot je dejal vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč, bi morala imeti vsaka vlada možnost, da uresničuje svojo politiko, a ne na način, da so politična merila vse pomembnejša. Predlog novele razširja krog tistih, "za katere ne zadostuje, da so strokovni, ampak tudi politično kompatibilni". Vlada tako posega v pričakovane pravice in zaupanje v pravo, predlog pa je lahko vprašljiv tudi z vidika ustavnosti. Vsebinski poseg zakona je mnogo prevelik, njegove slabe rešitve pa bodo imele negativne posledice.
Tudi po mnenju podpredsednice odbora Darje Lavtižar Bebler (LDS) gre za spremembe, ki posegajo v temeljne namene zakona o javnih uslužbencih, in sicer depolitizacijo javne uprave. Zakon bo povzročil neustavne posledice, zato z njegovim sprejetjem ne bi smeli prehitevati. Milan M. Cvikl (LDS), ki ga skrbi "takšen način politizacije javne uprave", pa je predlagal, da bi se najprej opravila javna razprava vseh, ki so o vladnem predlogu izrazili pomisleke.
Poslanska skupina ZLSD je na predlog vložila dopolnilo, s katerim bi preprečili retroaktivno veljavo predlaganih sprememb zakona za vse tiste javne uslužbence, ki bodo podvrženi novim, političnim kriterijem. Za uradnike, ki so ob uveljavitvi zakona na položajih, naj se tako spremenjeni zakon ne bi uporabljal niti na področju pravice do odpravnine niti na področju razširitve kroga javnih uslužbencev, ki so lahko nekrivdno razrešeni. Na ta način bi po mnenju članov odbora iz vrst opozicije preprečili sprejem ustavno sporne ureditve. Predlagatelji zakonskih sprememb pa so opoziciji očitali, da si želi, da bi lahko funkcionarje razreševale vse prihodnje vlade, le sedanja ne.
Člani odbora iz vrst LDS in ZLSD sicer nasprotujejo tudi obravnavi predloga zakonske novele po skrajšanem postopku. Skupina poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem pa je že vložila zahtevo, da o vrsti postopka ponovno odloči državni zbor. Tudi zato so opozicijski poslanci zahtevali umik točke z dnevnega reda današnje seje, ki je bila po njihovem mnenju tudi sklicana v nasprotju s parlamentarnim poslovnikom.
.......sindikatov......
Vladni predlog ni usklajen niti s sindikati javnega sektorja, ki njegovemu sprejemu nasprotujejo. Kot je pojasnil sekretar Republiškega odbora Slovenije (ROS) Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije Drago Ščernjavič, bodo predlagane spremembe bistveno posegle v organe v sestavi ministrstev in vladne službe. Če se bodo razpisi za predstojnike organov v sestavi dejansko ponovili, bo ROS predlagal ukinitev uradniškega sveta, saj v njegovem delovanju ne vidijo več smisla. Sindikati še predlagajo, da se obravnavane spremembe zakona obravnava še na seji uradniškega sveta, in to še pred razpravo v državnem zboru.
.......in državnega sveta
Tudi državni svet oziroma njegova komisija za družbene dejavnosti je podvomila v usklajenost predlaganih rešitev s pravnim redom, zlasti zakonom o delovnih razmerjih. Po mnenju članov omenjene komisije je zakonska novela pomanjkljiva in nesprejemljiva, saj bi lahko pomenila poseg v obstoječa razmerja, v primeru njenega sprejetja pa so že napovedali možnost veta ter nazadnje ustavne presoje po njihovem mnenju spornih rešitev.