Februarski Politbarometer - javnomnenjsko raziskavo, ki jo na osnovi pogodbe z vladnim uradom za informiranje in ministrstvom za šolstvo, znanost in šport izvaja Center za raziskovanje javnega mnenja (CRJM) pri Fakulteti za družbene vede (FDV) - je danes predstavil predstojnik centra Niko Toš. Največ pozornosti je namenil prav vprašanjem, povezanim s slovenskim vstopom v zvezo Nato.
Kot je med drugim dejal, je v zadnjem trimesečju pri deležu tistih, ki bi glasovali za vstop, opaziti "stopničast premik navzdol", saj je bilo decembra takšnih polovica vprašanih, januarja 44 odstotkov, februarja še sedem odstotkov manj. Delež tistih, ki bi glasovali proti vstopu v zavezništvo, po Toševih besedah ni statistično značilno narasel; potem ko se je z decembrskih 30 odstotkov v januarju povzpel na 39 odstotkov, se je v februarju proti opredelilo 36 odstotkov.
Podobno je stopničasta struktura značilna pri sliki, ki za zadnje tri mesece kaže delež tistih, ki ocenjujejo, da bi bilo za Slovenijo dobro oz. da to ne bi bilo, če bi postala članica zveze Nato. Februarja je bilo tistih, ki koristi članstva postavljajo pred slabosti, 40 odstotkov, ravno toliko kot tistih, ki so prepričani o nasprotnem. Zadnji mesec lanskega leta je bilo o tem, da bi bilo članstvo za Slovenijo dobro, prepričanih 47 odstotkov, mesec zatem 42 odstotkov. Slabosti je pred koristi v decembru postavilo 30 odstotkov, v januarju osem odstotkov več.
Toš je ob tem opozoril, da je na podlagi rezultatov raziskave mogoče tudi ugotoviti, da je v mnenjskem spopadu glede vstopanja v Nato značilna skupina, ki se navzven kaže kot opredeljena, vendar pa njihova stališča niso "trdna". Med opredeljenimi (za ali proti) je 30 odstotkov presodilo, da bi svoje mnenje lahko spremenili. Kot je dodal Toš, je to bolj značilno za skupino, ki je proti vstopu v zavezništvo. Med vprašanimi, ki se nameravajo udeležiti referenduma in so napovedali glasovanje proti vstopu, je namreč 60 odstotkov po lastnih besedah trdno opredeljenih, med zagovorniki vstopa pa je ta delež večji, 77-odstoten. Preostali so, kot so zapisali na CRJM, "mehko opredeljeni".
Sodeč po februarskem Politbarometru, bo 23. marca udeležba na referendumih o članstvu Slovenije v EU in Nato visoka. Odhod na referenduma je napovedalo kar 86 odstotkov vprašanih, medtem kot jih je šest odstotkov dejalo, da se referendumov ne bo udeležilo, osem odstotkov pa, da jih še ne ve. Med tistimi, ki se referenduma nameravajo udeležiti, bi jih v februarju za vstop v Nato glasovalo 41 odstotkov (decembra 55 odstotkov, januarja 48 odstotkov), proti pa 36 odstotkov (decembra 30 odstotkov, januarja 37 odstotkov).
Nasprotno pri opredeljevanju glede vstopanja države v EU zadnjih nekaj mesecev večjih nihanj ni oziroma, kot je dejal Toš, skozi vse meritve se ohranja stabilna ocena o tem, "da je pohod proti Evropi koristen projekt". Tako je bilo tudi februarja 59 odstotkov vprašanih prepričanih, da bi Sloveniji članstvo v EU koristilo; prejšnja dva meseca je bilo takšnih 60 odstotkov. Da Sloveniji članstvo v EU ne bi koristilo, pa je tokrat menilo 21 odstotkov, odstotek manj kot mesec pred tem. Petina vprašanih je bila neopredeljena.
Za vstop države v EU bi februarja glasovalo 62 odstotkov anketiranih - predhodna meseca tri oziroma štiri odstotke več. Prav za toliko bi bil manjši tudi delež tistih, ki bi glasovali proti vstopu v EU, po tokratni meritvi bi proti glasovalo 15 odstotkov. Sicer se nekoliko manjše povečanje neopredeljenih kot pri zvezi Nato pokaže tudi pri opredeljevanju do vstopa v EU. 23-odstotni delež neopredeljenih v februarju namreč glede na januar predstavlja sedemodstotno povečanje. V februarski raziskavi je bilo med vprašanimi, ki se referenduma nameravajo udeležiti, za vstop v EU 68 odstotkov (predhodna meseca 72 odstotkov), proti pa 14 odstotkov vprašanih (predhodna meseca 17 odstotkov).
Februarja so na Centru za raziskovanje javnega mnenja v Politbarometer vključili tudi sklop vprašanj glede politike do Iraka. Zahtevo Varnostnega sveta OZN, da iraška vlada uniči in opusti vsa orožja za množično uničevanje, odobrava 77 odstotkov, z njo pa se ne strinja 16 odstotkov vprašanih. Trije odstotki anketiranih pritrjujejo razorožitvi Iraka z vojaško silo, to možnost v primeru, da inšpektorji ne bodo uspeli, dopušča še 38 odstotkov vprašanih. Po mnenju 48 odstotkov pa vojaška sila v nobenem primeru ni dopustna.
Nekoliko drugačna slika se pokaže, ko so anketirance povprašali o podpori "stališču slovenske vlade, da je vojaški poseg zadnje sredstvo, ki ostane, ob pogoju, da se zanj odloči Varnostni svet OZN". Omenjeno stališče je podprlo 56 odstotkov vprašanih, nasprotovalo mu je 32 odstotkov, 13 odstotkov pa je bilo neopredeljenih.
Anketirance so vprašali tudi glede spremljanje informativnih oddaj: največ vprašanih je gledalo 24 ur, nekaj manj TV-dnevnik, kar precej anketiranih pa informativnih oddaj na televiziji sploh ni gledalo.