Rezultati novembrskega Politbarometra so pokazali, da vlado premiera Janeza Janše podpira 46 odstotkov vprašanih, kar je enako kot oktobra. Ne podpira je 43 odstotkov vprašanih, kar pa je tri odstotke več kot oktobra. Neopredeljenih je 11 odstotkov (oktobra 14). Deleža tistih, ki vlado podpira, in tistih, ki je ne, sta že blizu, je dejal Slavko Kurdija iz Centra za raziskovanje javnega mnenja, ki vodi raziskavo.
Med strankami vodi SDS
Med strankami je vprašanim še vedno najbližja SDS, na drugem mestu pa je LDS. SDS podpira 23 odstotkov vprašanih (oktobra 25), LDS pa 15 odstotkov (oktobra 14). Na tretjem mestu je SD s sedmimi odstotki (oktobra prav tako sedem odstotkov), na četrtem je SNS s petimi odstotki (oktobra šest), sledijo pa NSi s tremi odstotki (oktobra prav toliko) ter SLS in DeSUS, ki imata po dva odstotka (oktobra po en odstotek).
Več kot polovica slišala za reforme
Med aktualnimi vprašanji so se tudi tokrat znašle ekonomske in socialne reforme. Na vprašanje, ali so kaj slišali o tem, da je vlada nedavno sprejela okvirni predlog reform, je pritrdilno odgovorilo 54 odstotkov vprašanih, 42 odstotkov pa jih o tem ni slišalo. V oktobrskem Politbarometru pa je na vprašanje, ali so že kaj slišali o tem, da je vlada pripravila predlog reform, pritrdilno odgovorilo 56 odstotkov vprašanih, 38 odstotkov pa jih o tem ni slišalo.
Med tistimi, ki so za predlog reform slišali, jih 30 odstotkov reforme v glavnem podpira (oktobra 40 odstotkov), 51 odstotkov pa jih v glavnem ne podpira (oktobra 40 odstotkov). Neopredeljenih je 19 odstotkov (oktobra 20 odstotkov).
Med reformnimi ukrepi je tako kot oktobra tudi tokrat največja podpora zmanjšanju stroškov države, ukinitvi davka na izplačane plače, tudi umiku države iz gospodarstva, nižja pa je podpora uvedbi enotne davčne stopnje (oktobra in novembra 27 odstotkov) in ukrepu, da bi imeli delodajalci glede odpuščanja več pravic (20 odstotkov, oktobra 19 odstotkov).
Med konkretnimi reformnimi ukrepi jih pospešitev privatizacije zdravstva podpira 37 odstotkov, odprodajo državnih deležev v gospodarskih družbah 34 odstotkov, privatizacijo državnih bank in zavarovalnic 28 odstotkov, ukinitev progresivnega obdavčenja dohodkov 19 odstotkov, dvig DDV za prehrano z 8,5 na 20 odstotkov pa je dobil le osemodstotno podporo.
Drnovšek najbolj uspešen
Pri oceni dela državnih organov so novembrske ocene uspešnosti delovanja predsednika vlade značilno nižje, značilno bolje pa je ocenjen predsednik republike Janez Drnovšek, je opozoril Kurdija. Na prvem mestu je tako predsednik republike, na drugem predsednik vlade, na tretjem predsednik DZ France Cukjati, sledijo pa vlada, opozicija in državni zbor. Med ministrstvi je najbolje ocenjeno delo ministrstva za visoko šolstvo, najslabše pa delo ministrstva za finance.
Najboj zaupam evru, najmanj sodiščem
Vprašani med institucijami najbolj zaupajo evru, tolarju in predsedniku republike, najmanj pa sodiščem in političnim strankam. Zmanjšalo se je zaupanje v Banko Slovenije, ki se je znašla na sredini lestvice. Tudi sindikati, ki so jih tokrat uvrstili na lestvico, so se znašli na sredini, vendar pa pred vlado, je opozoril Kurdija.
Z demokracijo je zadovoljnih 36 odstotkov vprašanih, nezadovoljnih pa 55 odstotkov. Z materialnimi razmerami je zadovoljnih 58 odstotkov, nezadovoljnih pa 40 odstotkov vprašanih. Delež tistih, ki so zelo zaskrbljeni glede izgube zaposlitve, je 18-odstoten in ostaja na ravni letošnjega povprečja, delež tistih, ki so do neke mere zaskrbljeni, pa se je povzpel na 40 odstotkov (oktobra 34 odstotkov, septembra 27 odstotkov).
