Komisija za evropske zadeve (KEZ) je Potočnika, ki kandidira kot nestrankarski kandidat, podprla s petimi glasovi za in enim proti, OZP pa soglasno, s petnajstimi glasovi. Proti Potočniku je v skladu z izraženim nasprotovanjem SNS glasoval le na glasovanju navzoči član te stranke, Bogdan Barovič. Državni zbor se bo o Potočnikovem imenovanju izrekel na januarskem zasedanju. Za potrditev ministra je potrebna večina glasov opredeljenih poslank in poslancev.
Prioritetne naloge predvidenega novega evropskega ministra, ki ostaja tudi na čelu pogajalske ekipe, so, kot je na predstavitvi dejal sam, kontinuiteta že zastavljenega. Tako kot doslej bo delo podrejeno cilju, da Slovenija uspešno sklene pristopna pogajanja pred iztekom letošnjega leta, v skladu z lastnim ciljem do izteka 2002 zakonodajno postane notranje pripravljena na prevzem obveznosti članstva in se nato v letu 2004 vključi v EU. Vzporedno bo tekla priprava pristopne pogodbe, pripraviti se bo treba na predvideni sklic referenduma o članstvu, eden večjih zalogajev pa bodo priprave na učinkovito delovanje Slovenije v okoliščinah članstva.
Kot je pri slednji nalogi izpostavil Potočnik, je Slovenija v procesu približevanja EU doslej le prevzemala že sprejeta skupna pravila, s pridobitvijo članstva pa bo pri oblikovanju skupnih politik tudi aktivno sodelovala. Od slovenske sposobnosti za učinkovito udeležbo pri soodločanju v evropskih procesih je odvisna njena uspešnost v smislu članstva, saj bo v teh procesih branila in uveljavljala svoje interese, je poslancem KEZ in OPS, ki sta za zaslišanje Potočnika sklicala skupno zasedanje, razložil ministrski kandidat, ki je še dejal, da bo v ta namen treba prilagoditi delovanje vlade, tako institucionalno kot proceduralno.
Sicer pa je Potočnik pred poslanci izredno pozitivno ocenil slovensko uspešnost v približevanju EU. Slovenija je na dobri poti, da uresniči vse zadane cilje; da je dobro umeščena kažejo tudi novembra lani objavljena redna letna poročila Evropske komisije o napredku kandidatk. V njih je Slovenija ocenjena ne le najbolj ugodno doslej, temveč tudi najboljše v primerjavi z ostalimi kandidatkami. Kot je nadaljeval Potočnik, je najbolj ugodno država umeščena tudi na pristopnih pogajanjih, saj je edina izpolnila pogajalsko strategijo in pred iztekom 2001 sklenila pogajanja o 26 poglavjih pravnega reda. Tako ima zdaj čas, da se posveča le še finalnemu, res pa tudi najzahtevnejšemu delu pogajanj, na katerem se bo odločalo o sklepnem, finančnem paketu poglavij: kmetijstvu, regionalni politiki in proračunu.
Na očitke poslanca Zmaga Jelinčiča (SNS), češ da je za takšno hitrost v pogajanjih Slovenija popuščala, je Potočnik zagotovil, da pogajalska ekipa nacionalnim interesom nikoli ni zavestno škodovala. Je pa Slovenija, kot je izpostavil pogajalec in ministrski kandidat, v procesu izkazala konstruktivnost in učinkovitost ter s tem kreirala svojo podobo v vlogi članice. Prav tako je Potočnik zavrnil Jelinčičeve skrbi, da bi Slovenija takoj ob vstopu postala neto plačnica v skupni proračun. Do izteka tekočega finančnega obdobja EU, to je do konca 2006, bo Slovenija nedvomno neto prejemnica sredstev iz skupne blagajne, zelo verjetno pa je, da ji bo tak položaj uspelo zagotoviti tudi v naslednjem sedemletnem finančnem okvirju, je bil prepričan Potočnik.
V danes izkazani podpori Potočniku s strani poslancev iz vseh strank, z izjemo SNS, njegova potrditev na položaj ministra brez listnice za evropske zadeve na glasovanju v državnem zboru naj ne bi bila vprašljiva. Leta 1958 rojen Potočnik bo tako po vseh pričakovanjih na ministrskem položaju nasledil 46-letnega Igorja Bavčarja, ki se je decembra lani odločil za odhod iz politike v gospodarstvo. Izvoljen je bil namreč za prihodnjega novega predsednika uprave Istrabenza.
Državni zbor se bo o Potočnikovem imenovanju izrekel na januarskem zasedanju. Za potrditev ministra je potrebna večina glasov opredeljenih poslank in poslancev.
