Gre za očiten premik v pozitivni smeri, saj bi še prejšnji mesec za vstop v Nato glasovalo le 38,5 odstotkov vprašanih, proti pa bi se jih izreklo 39,4 odstotkov, so pokazali rezultati redne mesečne javnomnenjske raziskave, ki jo opravlja Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Inštitutu za družbene vede FDV v Ljubljani.

Kot je na današnji predstavitvi rezultatov zadnje raziskave dejal predstojnik centra Niko Toš, je predvolilna klima tokrat močno vplivala na večjo opredeljenost respondentov pri določenih vprašanjih. Ob tem bi po mnenju Toša morebitno vabilo Sloveniji za vstop v zvezo Nato na vrhu v Pragi javnomnenjsko podporo vstopu še okrepilo, medtem ko bi ne-povabilo javno podporo vstopu "drastično zmanjšalo".
Sicer 47,4 odstotka vprašanih meni, da bi bilo za našo državo dobro, če bi postala članica Nato, 31,6 odstotka jih je nasprotnega mnenja, dobrih 21 odstotkov pa nima odgovora na to vprašanje. V primeru referenduma za vstop v omenjeno zvezo 18,6 odstotka vprašanih še ne ve, kako bi glasovalo, kar je skoraj za štiri odstotke manj neopredeljenih kot mesec pred tem, je povedal Toš.
Referenduma glede vstopa v Nato bi se udeležilo 82,7 odstotka anketiranih, 9,2 odstotka se ga ne bi udeležilo, dobrih 8 odstotkov pa jih na to vprašanje ni znalo odgovoriti. Med vprašanimi, ki bi se referenduma udeležili, bi vstop Slovenije v Nato podprlo 56,2 odstotka vprašanih (septembra 46,7), proti bi bilo 31 odstotkov respondentov (prejšnji mesec 38,3), neopredeljenih pa 12,8 odstotka vprašanih (septembra 15 odstotkov). Med opredeljenimi udeleženci referenduma pa vstop uživa 64,5-odstotno podporo, medtem ko je proti vstopu 35,5 odstotka opredeljenih respondentov.
Zanimiva je tudi tipologija tako imenovanih integracionistov, ki so za Nato in za Evropsko unijo. Gre za več kot 40 odstotkov ljudi. Tako imenovanih golobov, ki so za Evropsko unijo in proti Natu je več nekaj več kot 10 odstotkov. Orlov, ki so za Nato in proti EU je bistveno manj. Odstotek separatistov, ki so proti EU in proti Natu je padel pod 20 odstotkov.
Raziskovalci so v tokratni anketi, ki je bila izvedena od 21. do 23. oktobra, za mnenje povprašali 1022 ljudi.

Toš je sicer še povedal, da se je 17. oktobra pričela terenska faza novega raziskovalnega projekta centra - Evropska družboslovna raziskava, ki bo letošnjo jesen potekala v 24 evropskih državah, tudi v Sloveniji. Ponavljala naj bi se na vsaki dve leti, eden glavnih namenov raziskave pa je opazovanje sprememb skozi čas. Prvi rezultati za Slovenijo bodo na voljo kmalu po novem letu, primerjalni podatki za Evropo pa predvidoma avgusta 2003, je dodal Toš.