Pred mesecem dni bi za vstop glasovalo 50 odstotkov vprašanih, proti pa bi jih bilo 30 odstotkov.
Redno mesečno raziskavo Politbarometer je opravil Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Inštitutu za družbene vede FDV v Ljubljani. Delež neopredeljenih o tem vprašanju se je rahlo zmanjšal, z 20 odstotkov v prejšnjem mesecu na sedanjih 17. Prav tako je padla tudi podpora vladi - podprlo jo je namreč 48 odstotkov anketiranih, medtem ko jo je decembra podpiralo še 63 odstotkov respondentov -, vendar je po mnenju predstojnika centra Nika Toša pri tem vprašanju bolj pomemben podatek o nepodpori vladi (31 odstotkov), ki je ista kot decembra. Podpora vstopu v Evropsko unijo še naprej ostaja stabilna.
Da bi bilo za Slovenijo dobro, če bi postala članica Nato, meni 42 odstotkov vprašanih (mesec pred tem 47), da vstop v zvezo naši državi ne bi koristil, pa jih meni 38 odstotkov (decembra 30). Delež neopredeljenih glede tega vprašanja se konstantno giblje pri 20 odstotkih. Med tistimi anketiranimi, ki bi se referenduma udeležili, pa bi jih 48 odstotkov glasovalo za vstop v Nato (prejšnji mesec 55), 37 odstotkov pa proti vstopu (decembra 30). 14 odstotkov še ne ve, kako bi glasovali.
Po mnenju slabih dveh tretjin vprašanih (60 odstotkov) bi Sloveniji vstop v EU koristil, 22 odstotkov jih meni, da to ne bi bilo koristno. Delež slednjih je po Toševih besedah že od lani v upadanju. Za vstop v EU bi na potencialnem nedeljskem referendumu glasovalo 65 odstotkov vprašanih, kar je podobno kot mesec pred tem, proti pa bi glasovalo 18 odstotkov (decembra 20). Delež neopredeljenih se je s 14 odstotkov v prejšnjem mesecu tokrat dvignil na 16 odstotkov. Med tistimi, ki bi se referenduma tudi dejansko udeležili, bi tako kot decembra za vstop glasovalo 72 odstotkov anketiranih, proti pa prav tako enako kot prejšnji mesec 17 odstotkov. Neopredeljenih je tokrat 12 odstotkov (mesec pred tem 11).
Podpora vladi občutno nižja
Glede podpore vladi, ki je, kot rečeno, v primerjavi z decembrom precej padla, se Tošu zdi pomembna tudi primerjava s podporo novembra lani (55 odstotkov). Prav tako ni zanemarljiv podatek, da se je delež neopredeljenih s 6 v decembru dvignil na kar 21 odstotkov. Toša zato zanima predvsem, kakšni bodo rezultati februarskega merjenja javnega mnenja, saj naj bi se do takrat videlo, kam se bo glede podpore vladi novega mandatarja obrnilo mnenje trenutno neopredeljenih.
Največ anketiranih bi med strankami svoj glas namenilo LDS (29 odstotkov), sledi ji največja opozicijska stranka SDS (11 odstotkov), ZLSD z 8 odstotki in SLS s 4 odstotki. SNS in SMS bi volili 3 odstotki vprašanih, DeSUS in NSi pa 2 odstotka. Neopredeljenih je bilo 34 odstotkov respondentov.
Vprašanje o zadovoljstvu z demokracijo v Sloveniji je tudi tokrat ponudilo podobne odgovore kot prejšnje mesece. Tako je z demokracijo zadovoljnih 43 odstotkov vprašanih, delež nezadovoljnih je še vedno visok (48 odstotkov). Z materialnimi razmerami je ta mesec zadovoljnih nekaj več anketiranih (61 odstotkov, prejšnji mesec 54), nezadovoljnih pa je 38 odstotkov, medtem ko jih je bilo decembra 44.
Med institucijami največje zaupanje vprašanih še vedno uživa predsednik republike, čeprav tokrat nekoliko manj, kar je po mnenju Toša logičen premik, saj je bil nekdanji predsednik države Milan Kučan stalno deležen visokih ocen. Med tistimi institucijami, ki uživajo visoko zaupanje, so po njegovih besedah še tolar, varuh človekovih pravic, šolstvo, predsednik vlade, Banka Slovenije, vojska, mediji in zdravstvo. Po drugi strani nizko podporo uživata cerkev in Rdeči križ - slednjega sicer opazujejo bolj priložnostno. Problematično za družbo pa je po Toševih besedah nizko zaupanje državljanov v sodišča in stranke.
Raziskovalci so tokrat respondente povprašali tudi po oceni dela prejšnjega predsednika države Kučana, in tako je natanko polovica vprašanih njegovemu delu namenila zelo dobro oceno, 30 odstotkov dobro, medtem ko sta samo dva odstotka menila, da je delo opravil zelo slabo. Ostale ocene so bile nekje vmes. Pri oceni dela ministrstev so najvišjih ocen stalno deležni služba vlade za evropske zadeve, zunanje ministrstvo, ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter ministrstvo za kulturo, visoko ocenjena pa sta tudi notranje in obrambno ministrstvo. Pri repu sta ministrstvo za gospodarstvo in kmetijsko ministrstvo.
Raziskovalci so v tokratni anketi, ki je bila izvedena od 20. do 22. januarja, za mnenje povprašali 942 ljudi.
