Podražitev cen študentskih obrokov, ŠOS pričakuje dvig subvencije

Povprečna cena študentskega obroka v Sloveniji se je po podatkih Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) s 1. januarjem podražila za 38 centov. V Ljubljani se je podražila za 42, v Mariboru za 37 in v Kopru za 11 centov. Dvig cene obroka je posledica višjih stroškov živil, potrebnih za pripravo obroka, prav tako pa kadrovskih težav, s katerimi se soočajo gostinci, ocenjujejo v ŠOS.

Organizacija je sicer glede reševanja problema cen študentske prehrane v stiku z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so sporočili iz ŠOS. O zvišanju subvencije so se dogovarjali že februarja 2023, ko je minister za delo Luka Mesec napovedal dvig subvencije na 4,60 evra. Subvencije pa niso dvignili na ta znesek, saj dviga ni potrdilo ministrstvo za finance, so navedli na ministrstvu za delo.

Kot so pojasnili na finančnem ministrstvu, so dvigu subvencije nasprotovali zaradi zagotavljanja vzdržnosti javnih financ. Nasprotujejo namreč sistemskim dvigom javnofinančnih odhodkov, če za to niso zagotovljeni dodatni viri. Pred enim letom pa je ŠOS v predlogu novega zakona o urejanju položaja študentov predlagala dvig subvencije na 5,17 evra. To je znesek, na katerega bi se ob uskladitvi zvišala subvencija, ki jo je januarja 2023 predlagal Mesec, so pojasnili v ŠOS.       

Subvencija se je sicer januarja 2023 z 2,82 evra zvišala na 3,5 evra, marca pa po uskladitvi z inflacijo na 3,86 evra. Marca 2024 se je subvencija uskladila z inflacijo in zvišala na 4,02 evra, kar je tudi trenutna višina subvencije, je razvidno s spletne strani ministrstva za delo. Višino subvencije bodo tudi letos v skladu z zakonodajo spreminjali marca, po preračunih ŠOS naj bi jo dvignili za osem centov.

Na ŠOS so še izpostavili, da so bile v zadnjih letih po podatkih statističnega urada rasti cen v skupinah hrana in brezalkoholne pijače ter restavracije in hoteli višje od skupne letne rasti cen. Izredni dvig subvencije bi po mnenju organizacije tako bil smiseln, saj bi pokril višje stroške, s katerimi se soočajo ponudniki subvencionirane študentske prehrane.

Razpis za ponudnike študentske prehrane za leti 2025 in 2026 je ministrstvo preoblikovalo tako, da je bil bolj ugoden za ponudnike, ki ponujajo cenovno ugodnejše študentske obroke. V prejšnjem sistemu je ponudnik dobil najmanj točk, če je ponujal obroke z najvišjim ali najnižjim možnim doplačilom, največje število točk pa, če je ponujal obroke s povprečno ceno.

Po novem sistemu pa dobijo ponudniki do povprečne cene obroka enako število točk, število pa se zmanjšuje z dvigovanjem cene nad povprečje. S tem so ponudnike želeli vzpodbuditi, da bi ponujali obroke z nižjimi cenami. Končna odločitev za višino doplačila pa je vseeno odvisna od ponudnikov na trgu, na kar ministrstvo ne more neposredno vplivati, so opomnili.

Ministrstvo za delo kot rešitev problema rasti cen študentskih obrokov sicer zagovarja vzpostavitev centraliziranega sistema javnih menz, ki že delujejo v državah, kot je Finska. Menze bi delovale na neprofitni način. Omogočale bi učinkovitejše dogovarjanje z dobavitelji in večji nadzor ter preglednost nad cenami in kakovostjo hrane, menijo na ministrstvu.