"Rast cen hrane se še ni končala, se pa najverjetneje bližamo vrhu," ocenjuje dr. Emil Erjavec. Treba je povedati, da je osnovni vzvod za podražitev hrane višja cena energentov: "Ker so se cene energentov začele dvigati že prej, pa moramo povedati, da so to tudi resne posledice podnebne krize v svetu. Ko se denimo pojavi suša pri izvoznikih žit, se svetovni trgi takoj zamajejo." Kot je še poudaril, so členi agroživilske verige med seboj dolgo časa blažili cene. 

Dr. Pahor je izpostavil, da pričakuje počasno zniževanje cen nafte. Cena naj bi do konca leta namreč padla pod 90 dolarjev na sod, če se vmes ne bo zgodilo kaj pretresljivega. Pri plinu pa ne moremo biti tako optimistični – tako visoke cene bodo vztrajale vsaj do spomladi, v Evropi pa je poleg tega še bojazen, ali dobave plina sploh bodo. Zamenjave namreč ni, ves preostali plin v Evropo pride s tankerji in tu preprosto nimamo dovolj kapacitet, da bi v celoti nadomestili ruski in ukrajinski plin, pojasnjuje dr. Pahor. 

Prihajajoči predsednik vlade Robert Golob bo iskal rešitve za enakomerno razporeditev podražitev. Kot meni dr. Pahor, marže pri trgovcih hrane niso tako visoke, da bi bilo veliko prostora. Država ima nekaj prostora pri DDV, ki ga sme na kratki rok znižati, a je ta že v najnižjem razredu, tako da tudi tu ni veliko manevrskega prostora. Več prostora ima država pri zniževanju cen energentov, meni dr. Pahor. 

Dogovori so možni, a je kriza trenutno v živilstvu in kmetijstvu tako izrazita, da tu ni prav veliko potenciala, meni dr. Erjavec. Trgovina pa je soočena s padcem kupne moči. Pomembno je, da se zaradi krize okrepijo verige, da členi medsebojno blažijo učinek in da se v to vključi tudi trgovina, ki je bila doslej bolj kot ne samostojen igralec, pravi dr. Erjavec.

Pa bi lahko hrane začelo primanjkovati? Za zdaj je resen problem le olje, predvsem sončnično. Pri pšenici trenutno ni bojazni, saj so zaloge večje. Izključili bi problem fizične oskrbe – temeljni problem te krize je cena hrane in vpliv na manj premožne sloje prebivalstva. Tu je treba odreagirati. Mehanizmi z davki so nesmiselni, pomembno je okrepiti socialno politiko in poskrbeti za najšibkejše, ki so že in še bodo pod izrazitim vplivom podražitev, meni dr. Erjavec.