'Podražitve kažejo, da je hudič vzel šalo'

V Trgovinski zbornici so že decembra napovedali, da bodo maloprodajne cene v januarju poskočile. Tej napovedi je nato sledila odločitev vlade, da zameji cene energentov za mikro, mala in srednja podjetja, zaradi česar so v zbornici pričakovali, da skok cen ne bo tako bliskovit. "Žal smo se tu zmotili," je povedala predsednica Trgovinske zbornice Mariča Lah. Čeprav se je celotna skupina hrana in pijača podražila za 12 odstotkov, pa je občutena podražitev bistveno večja. Za 30–50 odstotkov so se namreč podražili tisti ključni artikli, ki jih v gospodinjstvu kupujemo dnevno. 

Lahova je pojasnila še, da je trgovina zadnja v verigi, zato da se pri njih "odrazijo vsi akumulirani problemi celotne verige". 

A predsednik Kmetijsko gospodarske zbornice Roman Žveglič meni, da so v tej verigi na najslabšem kmetje. "Mi ne postavljamo sami svojih odkupnih cen, ampak jih določata odkupovalec in trg," je dejal. Pojasnil je, da je res, da so cene mesa višje, a da so se tudi vhodni stroški močno dvignili. Dvignile so se cene mineralnih gnojil, krmil pa za skoraj polovico. 

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar meni, da zdaj ne moremo več govoriti o tem, da so razmere normalne. "Podražitve kažejo, da je hudič vzel šalo," je dejal. Na letni ravni namreč beležimo kar 19-odstotno rast. Kuhar sicer napoveduje velike cenovne pritiske, saj so potrošniki že v iskanju substitutov, trgovine pa se bodo lahko zaradi rasti cen obračale v tujino. Sam sicer upa, da ne bo tako, ampak da se bodo v Sloveniji nadaljevale pozitivne koalicije, ki zasledujejo nacionalni interes in podpirajo domače, nacionalne verige.  

Potrošnja hrane in pijače manjša za šest odstotkov 

Lahovo sicer skrbijo najnovejši podatki, ki kažejo na to, da se je v oktobru potrošnja hrane in pijače zmanjšala za šest odstotkov, ta trend pa se je nadaljeval tudi v novembru. Sama rešitev vidi v tem, da vlada ustanovi posvetovalno skupino, ki bo skrbela za večanje samooskrbe. "To je ključ. Povečati moramo količino domače pridelane hrane," je dejala. 

A znova ji je nasproti prišel Žveglič, ki je dejal, da je domača proizvodnja že zdaj večja, kot se je proda na maloprodajnih policah. Zato od njih veliko kupujejo tudi tujci.

"Pritisk tujcev na odkup slovenske surovine je velik, zato ker imamo v povprečju še vedno podpovprečne evropske odkupne cene," meni  predsednik Kmetijsko gospodarske zbornice. 

Po Kuharjevem mnenju do teh problemov prihaja, ker razmere na slovenskem trgu niso urejene. Sam rešitev vidi predvsem v večji avtonomiji slovenskega trga in boljši konkurenčnosti. "Ko bo država vzpostavila koherentne, konkurenčne igralce na trgu – na primarnem, sekundarnem in terciarnem sektorju – takrat špekulativnega nastopa tujcev ne bo več," je zaključil agrarni ekonomist.