Podražitve naftnih derivatov: 'Bojim se, da je to šele začetek'

V oddaji 24UR Zvečer sta o problematiki naftnih derivatov spregovorila Matej Lahovnik, ekonomist in član vladnega strateškega sveta za makroekonomska vprašanja, ter generalmajor in nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner.

Napovedane podražitve goriv ob polnoči, bencin naj bi se podražil za približno pet centov, dizel in kurilno olje za okoli tri cente, po ocenah Lahovnika niso nujno vrh cenovnega vala, temveč prej njegov začetek. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, zlasti napad Irana na energetsko infrastrukturo v Združenih arabskih emiratih, že vpliva na pričakovanja na trgih.

"Bojim se, da je to šele začetek in da se lahko v naslednjih tednih goriva še bolj podražijo," opozarja Lahovnik. Po njegovih besedah neposredni učinek na cene naftnih derivatov ne bo edini problem, saj se bodo višji stroški energije hitro prelili tudi drugam v gospodarstvo.

Največji udarec pričakuje v obliki inflacije. "To se bo preneslo tudi na višje cene proizvodov in storitev," poudarja.

Geopolitične posledice pa niso enakomerno porazdeljene, dodaja Lahovnik. "Najmanj to krizo čutijo v ZDA, kjer imajo naftna podjetja celo dodatne dobičke." Na drugi strani bodo po njegovih ocenah največje breme nosila azijska gospodarstva in Evropa, kjer se bodo višje cene energentov prelile v širše zviševanje cen.

"Prek višje inflacije bomo to na koncu občutili vsi," še dodaja Lahovnik.

Napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ameriške vojaške ladje spremljale tuje tankerje skozi Hormuško ožino in tako zagotavljale varno plovbo, odpira vprašanja o izvedljivosti in širših posledicah takšne poteze. Po oceni Šteinerja gre za dobro poznan koncept iz zgodovine, vojaško eskorto.

"Takšnih primerov je bilo v vojaški zgodovini veliko, gre za vojaško ekskortažo," pojasnjuje. Dodaja, da so podobne operacije že večkrat igrale ključno vlogo v velikih konfliktih. "V prvi svetovni vojni so bile takšne poteze celo eden od dejavnikov, ki so vplivali na vstop ZDA v vojno. Tudi v drugi svetovni vojni so bile operacije za nadzor morja in varnost plovbe odločilne za izid na bojiščih."

Po njegovih besedah je trenutna situacija najbolj primerljiva z dogajanjem v Sredozemlju med drugo svetovno vojno. "Temu, kar bomo zdaj priča, je zelo podobno dogajanju okoli Gibraltarja in malteškega preliva," pravi.

Kljub vojaški premoči ZDA pa Šteiner opozarja, da Washington takšne operacije težko vodi povsem sam. "Američani tega ne morejo več izvajati sami, saj bi sicer lahko izgubili kredibilnost v mednarodnem prostoru," ocenjuje.

Ključno vprašanje je zato politično in časovno. "Vprašanje je, v kolikšnem času lahko zberejo koalicijo voljnih in ali bodo pri tem delovali v okviru Severnoatlantskega zavezništva ali mimo njega," dodaja.

Napoved Trumpa, da bo ameriška vojska zagotavljala varno plovbo tankerjev skozi Hormuško ožino, po oceni Lahovnika ne prinaša nujno stabilnosti na trgih, temveč ravno nasprotno. Ključni problem ostaja nezaupanje finančnih trgov in občutljivost na vsako novo informacijo.

"Težava je, da finančni trgi teh napovedi ne jemljejo resno," opozarja Lahovnik. "Že sama novica, če je resnična ali ne, da naj bi dve raketi IRGC zadele ameriško vojno ladjo, je takoj vplivala na padec cen delnic na borzah in dvig cen nafte."

"Trenutno je največja težava, da ZDA ne znajo izstopiti iz tega spopada, ki so ga začele, in to postaja vse dražje," opozarja.

Kljub zagotovilom Trumpa, da je bila iranska mornarica močno oslabljena, razmere v Hormuški ožini ostajajo napete. Iran namreč še naprej izvaja napade na tankerje, kar odpira vprašanja o dejanski učinkovitosti vojaških operacij in nadzora nad tem strateško ključnim območjem.

Šteiner opozarja, da se konflikt vse bolj približuje iranskemu "domačemu pragu". "Priča smo zanimivi transformaciji, bližamo se iranskemu domačemu pragu, ki je sicer na morju," pojasnjuje. Po njegovih besedah obstajata dva ključna problema. "Ne ena ne druga stran nista zares uničeni. ZDA trdijo, da so Iranu uničile večino zmogljivosti, vendar Iranci občasno presenetijo z novimi napadi."

"Vprašljiva je ta izhodna strategija, ti, ki so vpleteni in posredno vpleteni kot kupci nafte, ne morejo biti ravnodušni do tega, kar se dogaja, in bodo prisiljeni sodelovati pri tej operaciji," dodaja Šteiner.

Gospodarske posledice se medtem že kažejo v rasti cen energentov. Lahovnik opozarja, da trenutne podražitve še ne odražajo vseh pritiskov, ki prihajajo. "Bojim se, da ne pokrivamo vseh naraščajočih stroškov," pravi. "Moramo vedeti, da so trošarine in davek na dodano vrednost na najnižji stopnji, tako da največji inflacijski pritiski še prihajajo; dlje časa ko se bo vojna nadaljevala, bolj bomo to čutili na denarnicah."

"Cilj Evropske centralne banke je dvoodstotna inflacija, trenutno pa smo okoli treh odstotkov, pri čemer v to še niso vključene vse prihajajoče podražitve," opozarja.

Najbolj črn scenarij bi bila po njegovih besedah stagflacija. "Lahko se soočimo z največjo težavo, stagflacijo. Hkrati z visoko inflacijo in negativno gospodarsko rastjo. To bi bil največji problem in velika svetovna recesija."

Ob tem Lahovnik dodaja, da ostaja ključno upanje, da se konflikt čim prej konča. "Vsi upamo, da se bo spopad končal in da ga bodo tisti, ki so ga začeli, znali tudi končati."