Najbolj se dražijo rabljene družinske hiše in rabljena stanovanja

Za jutranjo kavo, jajca, meso in sadje danes odštejemo bistveno več kot pred petimi leti. Kava se je v tem času podražila za več kot 70 odstotkov, goveje meso za skoraj 64, jajca pa za več kot 45 odstotkov. In čeprav se je inflacija od rekordnih vrednosti umirila, se cene še naprej vzpenjajo. "Če pogledamo hrano za daljše časovno obdobje, se je od začetka septembra 2021 pa do konca letošnjega septembra hrana podražila za tretjino," pojasnjuje Eva Jakša s Sursa.

Razlogov za visoke cene hrane je, kot pravi ekonomist Rok Špruk, več. "Imamo tudi kmetijski sektor, ki premalo vlaga predvsem v znanost, v raziskave in razvoj za boljšo in bolj kakovostno pridelavo hrane, kot to počne Nizozemska, ki je v celoti samooskrbna."

A če je vse dražja hrana, je še dražja pot do lastnega stanovanja. "V Sloveniji so se v zadnjih petih letih podražile nepremičnine za približno 57 odstotkov," pojasnjuje nepremičninar Andrej Okreša iz Galea Nepremičnine.

"V enem letu so se stanovanjske nepremičnine podražile za 9,1 odstotka, najizraziteje rabljene družinske hiše in rabljena stanovanja," o številkah pravijo na Sursu.

Cene so v Sloveniji rasle skoraj dvakrat hitreje od evropskega povprečja.

In ne dražijo se le stanovanja, ampak tudi najemnine. Po podatkih Eurostata so se te v Sloveniji v drugem četrtletju letos v primerjavi s povprečjem lanskega leta zvišale za dobrih deset odstotkov. To nas uvršča na tretje mesto v Evropski uniji, takoj za Romunijo in Hrvaško.

"Večjih pocenitev v prihodnjih letih ne pričakujemo. Predvsem pa lahko mogoče rečemo, da se bo nekoliko znižalo višanje cen," napovedujejo na Sursu.

In kaj nas čaka v prihodnjih mesecih? "Lahko pričakujemo velike podražitve na področju transporta, logistike, torej dobavnih storitev in seveda tudi na žalost na področju hrane," pravi Špruk.

Kako močno bodo podražitve v prihodnjih mesecih udarile po naših žepih, bo po njegovi oceni odvisno predvsem od dogajanja na svetovnih energetskih trgih.

Predlog Levice za izplačilo draginjskih dodatkov je danes dobil zeleno luč komisije Državnega sveta.

Z njim želijo pomagati predvsem tistim, ki jih vse višji življenjski stroški najbolj prizadenejo. Prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka bi tako prejeli enkratno pomoč v osnovni višini 200 evrov, znesek pa bi bil odvisen tudi od velikosti družine.

200 evrov bi prejeli tudi invalidi, pomoč pa je predvidena še za družine, ki prejemajo otroški dodatek.

Tem bi denar nakazali v treh obrokih – decembra, januarja in februarja. Vloge ne bi bile potrebne. A zakon še ni sprejet. O njegovi nadaljnji usodi bodo v Državnem zboru odločali v petek.