FOTO: Sindikati javnega sektorja: Z ukrepi se bo dalo živeti

Vodje pogajalskih skupin vlade in sindikatov javnega sektorja so parafirali usklajen dogovor o varčevalnih ukrepih, stavkovni sporazum in spremembe zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014. Strinjajo se, da so dosegli razumen kompromis.

Vodja vladnih pogajalcev, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant, je poudaril, da so za njimi intenzivna pogajanja, ki pa bi se morala opraviti že zdavnaj. "Vendar bolje pozno kot nikoli," je dejal in dodal, da je domača naloga na področju plač v javnem sektorju s tem opravljena.

Pri izbiri teh ukrepov je šla vlada sindikatom po Virantovih besedah zelo naproti v smislu, da ukrepi temeljijo na dvojni solidarnosti. Za vladno stran je sicer pomembno, da je dogovor dosegla v socialnem dialogu. "Pogajali smo se enajstkrat in zaključili s sedmimi velikimi picami, da te kap, ki so jih častili člani vladne pogajalske skupine. Koliko je to pripomoglo k uspehu pogajanj, težko ocenim," je še povedal.

"Ključno pri domači nalogi je, da je opravljena do konca leta 2014 in da ni vmes mogoče zahtevati dodatnih domačih nalog," pa je povedal predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Kot je pojasnil, bodo v nasprotnem primeru "poklicali inšpekcijo", saj bodo ti dogovori iztožljivi. "Če me vprašate, ali verjamem, da bo to prispevalo k izboljšanju gospodarskega položaja v Sloveniji, je moj odgovor ne," je še povedal Štrukelj, ki dvomi, da je krizo v državi mogoče rešiti zgolj z zniževanjem plač v javnem sektorju, če vse drugo ostane isto.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič je spomnil, da je trajalo devet mesecev, preden so prišli do nekaterih rešitev. Poudaril je, da se mu zdi pomembno, da so uspeli prepričati vladno stran, da obstajajo notranje rezerve, čeprav še vedno niso vse odkrite.

Po besedah vodje koordinacije stavkovnih odborov sindikatov Janeza Posedija je odločitev prejšnje vlade pripeljala do tega, da imajo danes na mizi kompleksnejšo zgodbo, kot bi bila potrebna. "Zakaj je bilo vse skupaj potrebno, ne vem. Upam, da je bila to šola tako za vlado kot za tiste, ki mislijo, da se da kar tako počez," je povedal in dodal, da so dogovorjeni posegi enormni in gre za skrajno možno mejo. Hkrati je ocenil, da gre za ukrepe, s katerimi se bo dalo živeti. Zato je izrazil upanje, da bodo organi sindikatov ugotovili, da gre za najbolj uravnotežen predlog ukrepov, ki je bil možen.

Dogovorjene ukrepe in sporazum bodo v prihodnjih dneh potrjevali še organi sindikatov, vladna stran pa je prepričana, da imajo zagotovljeno zadostno večino podpore. Nato bi vlada vse skupaj obravnavala v četrtek, poslanci pa 21. maja. Ukrepi bi tako začeli veljati s 1. junijem. Letos naj bi z ukrepi privarčevali 108,6 milijona, prihodnje leto pa 182,6 milijona evrov. Največ prihranka prinaša nova plačna lestvica in nižja vplačila za dodatno pokojninsko zavarovanje. S prerazporeditvami bi letos zagotovili še 99,3 milijona evrov, naslednje leto pa 25,3 milijona evrov.

Kdo ne bo podpisal sporazuma?

Da sporazuma ne podpišejo, so se odločili v zdravniškem sindikatu Fides, v Sindikatu policistov Slovenije (SPS) in Sindikatu poklicnih gasilcev.

Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je dejal, da je nesprejemljiva predvsem nova plačna lestvica, ker bi zdravniki z njo izgubili zelo različno. Pripravniku bi se denimo plača znižala za 15 evrov bruto, zdravnikom v višjih plačnih razredih pa tudi do 150 evrov. Če se k temu prištejejo še dodatki na delovno dobo in delo preko polnega delovnega časa, je znižanje po njegovih besedah še višje.

V Fidesu zato pripravljajo paralelni sporazum, po katerem bi poskušali z vlado rešiti probleme, ki so se nakopičili z leti in so za zdravnike ter zobozdravnike veliko bolj pomembni od dogovora o varčevalnih ukrepih. Konkretne vsebine Kuštrin še ni želel razkriti. O referendumski pobudi ali stavki pa ne razmišljajo. Kot je poudaril Kuštrin, je stavka orožje, ki se ga uporabi takrat, ko ni nobenih drugih možnosti. "Mislim, da ta hip stavka ne bi nikomur koristila, ker vsi razumemo resnost razmer, v katerih je država, je pa jasno, da se zavedamo, da za to nismo krivi zdravniki in drugi zaposleni v javnem sektorju, ampak politika," je dodal.

Po oceni predsednika SPS Zorana Petroviča so policisti z notranjimi ukrepi že dovolj privarčevali. "Zmanjšali so se tako kadri kot poraba in smo toliko privarčevali, da noben poseg v plače zaposlenih v policiji ne bi bil potreben," je dejal Petrovič in pojasnil, da so že pripravili zahtevo za ureditev položaja statusa zaposlenih v policiji. Pričakujejo čim hitrejši odziv resornega ministrstva in tudi ločena pogajanja v tistih delih, kjer lahko vlada oziroma delodajalec drugače uredi položaj zaposlenih v policiji.

V sindikatu si namreč želijo izravnalne ukrepe za tiste dele javnega sektorja, ki so že do zdaj dovolj privarčevali. Petrovič upa, da bo na drugi strani prevladal razum, če posluha ne bo, pa je stavka vsekakor vedno bolj realna možnost, je poudaril in izrazil upanje, da do nje ne bo prišlo.

Predsednik sindikata poklicnih gasilcev Aleksander Ogrizek pa je poudaril, da so uniformirani poklici dali že dovolj. Meni sicer, da sindikat dogovora ne bo podpisal, vendar pa mora počakati na mandat članstva, ki se bo o tem odločal predvidoma v ponedeljek.

Podpis dogovora z ločenimi zahtevami pogojujejo tudi v sindikatu ministrstva za obrambo, kjer zahtevajo zadržanje sprememb uredbe, ki pripadnikom Slovenske vojske niža dodatke za nevarne naloge v tujini. Sindikati RTV Slovenija pa naj bi podpis pogojevali z zvišanjem rtv-prispevka za odvzetih pet odstotkov.

Virant je pojasnil, da so ločena usklajevanja sicer možna, a ne o vprašanjih, ki se urejajo enotno za celoten javni sektor – med njimi so denimo plačna lestvica, dodatno pokojninsko zavarovanje in različni dodatki.

Kaj predvideva dogovor?

S spremembami pri plačni lestvici bi zmanjšali razlike med plačnimi razredi, s tem pa bi zmanjšali tudi osnovne plače. Znižanje bi bilo progresivno, tisti v višjih plačnih razredih pa bi ga občutili bistveno bolj od tistih z nižjimi plačami. Glede na plačni razred bi se osnovne plače znižale od pol do največ 4,86 odstotka.

Za policista v 21. plačnem razredu bi znižanje mesečno pomenilo dobrih 5,5 evra bruto, za učitelja v 31. plačnem razredu pa nekaj več kot 14 evrov bruto. Zdravnik specialist v 51. plačnem razredu bi se moral mesečno odreči dobrim 87 evrom bruto. Osnovna plača predsednice vlade v 65. plačnem razredu pa bi bila nižja za dobrih 263 evrov bruto.

Potem ko je vladna stran sprva predlagala zamrznitev vplačevanja za dodatno pokojninsko zavarovanje, naj bi zdaj vplačevali manj. V letošnjem letu bi tako javnim uslužbencem vplačevali 20 odstotkov premije, v prvi polovici prihodnjega leta 25 odstotkov, nato pa do konca prihodnjega leta 30 odstotkov.

Izplačilo zaostalih napredovanj bi po trenutni rešitvi sledilo s 1. aprilom 2014. Dodatek za akademski naziv naj bi znižali za polovico, nadomestilo za bolniško odsotnost za prvi mesec pa z 90 na 80 odstotkov.