Glede kolektivne pogodbe, s katero se bo dejansko operacionaliziral plačni zakon, sicer obstajajo še številna odprta vprašanja, kot so orientacijska delovna mesta, materialna razmerja ter spreminjanje razmerij.
Predstavniki vladne in sindikalne pogajalske skupine so se sicer po sklenitvi aneksa h kolektivni pogodbi ponovno sestali minuli četrtek ter se pogovarjali o prihodnjih aktivnostih v zvezi z izvajanjem aneksa in v zvezi s partnerskim dogovorom za začetek uporabe zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Z aneksom je bila dogovorjena zamenjava avgustovske uskladitve plač za premije dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence.
Kljub temu, da je bil aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor že podpisan, to še ne pomeni konec dela. Vlada in sindikati bodo morali namreč uskladiti besedilo posebnega zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju, kolektivne pogodbe o dodatnem pokojninskem zavarovanju ter nato še uskladiti pokojninski načrt. Druga vprašanje glede kolektivne pogodbe za javni sektor pa se nanašajo na obligacijski del kolektivne pogodbe, in sicer v zvezi z veljavnostjo pogodbe, morebitnimi spremembami, dodatno odprto vprašanje se nanaša na nagrajevanje zaposlenih za posebno uspešnost.
Četrtkov sestanek je bil sicer po besedah notranjega ministra Rada Bohinca, ki se je sestanka udeležil, nadaljevanje dela na dveh velikih projektih, ki jih ta čas peljejo v socialnem dialogu s socialnimi partnerji. Pri prvem gre za uveljavitev podlag za začetek uporabe novega sistema plač v javnem sektorju - ta se bo začel uporabljati s 1. januarjem prihodnje leto. Na podlagi zakona bodo namreč morali skleniti kolektivno pogodbo za javni sektor ter panožne poklicne kolektivne pogodbe, ki bodo določile izvedbene podlage kot pogoj za začetek uporabe novega plačnega zakona. Drugi projekt pa se nanaša na uresničitev aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti o uvedbi dodatnega pokojninskega zavarovanja.