Kot je povedal Hribar, je sindikalna stran na današnjih pogajanjih opozorila, da ni potrebno spremeniti zakona o sistemu plač v javnem sektorju zato, da bi se drugače opredelila uskladitev plač avgusta letos; kolektivna pogodba za negospodarstvo po mnenju sindikalne strani velja, vsaka stran pa lahko ob vsakem trenutku predlaga spremembo. Hribar je spomnil, da je sindikalna stran tudi sprožila postopek pomirjanja, ker vladna stran ni odgovorila na njihov predlog novega aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarstvo, v katerem so predlagali usklajevanje izhodiščne plače v letu 2004 in predlagali višino regresa za leto 2004. Ker tudi glede postopka pomirjanja niso dobili odgovora v roku, ki so ga predlagali, so sprožili postopek arbitraže.
Sindikalna stran vztraja, da po sprejemu zakona o sistemu plač lahko pride do sprememb kolektivne pogodbe; po "sindikalni" oceni je zakon o sistemu plač v svojem 52. členu razveljavil samo zakone in predpise, ki urejajo plače v javnem sektorju, kolektivna pogodba pa niso predpisi.
V zvezi s predlogi, ki jih vladna stran utemeljuje z resnimi proračunskimi težavami, je sindikalna stran odprla tudi dilemo, ali je ob trenutni zagati glede na proračunski primanjkljaj možna uveljavitev novega plačnega sistema. "Znano je, da nov plačni sistem terja nova dodatna sredstva," pravi Hribar. Vladno pogajalsko stran so zato predstavniki sindikatov javnega sektorja pozvali, naj posreduje podatke, kako mislijo zagotoviti dodatne vire za plače.
Vlado je sindikalna stran še pozvala, naj postreže s podatki, kateri sedaj veljavni dodatki bi se "zlivali" v novo plačo. "Kot nam je na predstavitvah razlagala vladna stran, naj bi se obilica vseh mogočih dodatkov zmanjšala, del teh dodatkov pa naj bi se prelil v osnovno plačo, ki naj bi bila zato večja," pravi Hribar in dodaja, da so zato vladno stran pozvali, naj po posameznih plačnih skupinah pove, kateri so tisti dodatki, ki jih bo vnesla v osnovno plačo. "To se zdi sindikalni strani smiselno, ker vladna stran operira z različnimi podatki," pravi Hribar. Na pogajanjih naj bi namreč sindikalni strani vodja vladne pogajalske skupine Igor Umek večkrat postregel z oceno, da naj bi se osnovna plača povečala za 40 odstotkov na račun "nekdanjih" dodatkov, notranji minister Rado Bohinc pa je izjavil, da naj bi bila osnovna plača večja za 30 odstotkov. Iz same vladne utemeljitve za spremembo zakona pa se da po besedah Hribarja razbrati in preračunati, da bi se osnovna plača povečala za 50 odstotkov. "Odstotkov je toliko, da nihče ne ve, pri čem smo. Vse skupaj je govorjenje na pamet," ocenjuje povečanje osnovne plače na račun dodatkov Hribar.