"Ko bo narejen celovit pregled, bo v tem okviru moč poiskati sprejemljive rešitve - za to pripravljenost obstaja na obeh straneh," je poudaril Potočnik. Tako kot po prvem krogu tudi tokrat o podrobnostih s pogovorov ni bil pripravljen govoriti, saj to ni v interesu pogajanj, vendar pa je nakazal smeri iskanja rešitev.
Kot je pojasnil, je bila danes pozornost pogajalcev posvečena predvsem dvema področjema, to je kmetijstvu in strukturnim ukrepom, pri slednjem pa še posebej vprašanju vzpostavljanja zunanje, schengenske meje na slovenski meji s Hrvaško. "Schengenska meja bo na prebivalca in na kvadratni kilometer za Slovenijo predstavljala višji strošek kot za druge kandidatke in prepričani smo, da bi morala EU to upoštevati in najti ustrezne rešitve. In to ne le v smeri kompenziranja določenih vlaganj za izgradnjo meje, temveč tudi v smeri zagotavljanja neke vrste strukturno-kohezijske pomoči vsem obmejnim območjem," je slovensko stališče razložil Potočnik.
Takšno postavko, ki zaenkrat v pogajalski ponudbi EU ni določena, morata po Potočnikovem prepričanju "poiskati Evropska komisija in dansko predsedstvo EU, lahko pa bi se financirala iz sredstev, za katera je EU na vrhu v Bruslju zmanjšala sveženj za strukturno in kohezijsko pomoč". "Gre za 2,5 milijarde evrov, za katere je EU sveženj znižala s 25,5 na 23 milijard evrov. V tej rezervi je moč najti prostor za financiranje tovrstnih akcij, na kakšen način - ali podobno kot notranje politike ali kot strukturne in kohezijski sklad - pa je stvar razmisleka na evropski strani," je dejal Potočnik.
