Ministri so govorili o stanju in perspektivi pristopnih pogajanj in se pri tem zavzeli za takšne rešitve še odprtih vprašanj pogajanj o finančnem paketu poglavij, ki bodo zadovoljile tako članice EU kot tudi kandidatke. Kot je zapisano v skupni izjavi, morajo pogajalske rešitve za poglavja kmetijstva, regionalne politike in proračuna temeljiti na štirih glavnih zahtevah.
Vse politike EU, vključno s kmetijsko (CAP) in strukturno ter kohezijsko politiko, morajo biti polno razširjene na prihodnje nove članice unije, če pa obstaja potreba po prehodnih obdobjih oziroma njihovem postopnem vključevanju v mehanizme CAP in strukturne ter kohezijske politike, pa ta ne smejo segati preko sedanjega finančnega okvira, ki se izteče leta 2006.
Kandidatke tudi zahtevajo, da se kmetom sedanjih in prihodnjih članic povezave zagotovijo enaki pogoji, s katerimi bi zagotovili njihovo konkurenčnost, vztrajajo pa tudi pri stališču, da morajo biti novinke ob vstopu v unijo v ugodnejšem finančnem položaju kot pred vstopom.
Da bi zadostili tem zahtevam, mora EU za širitev zagotoviti ustrezna finančna sredstva, so še poudarili ministri, ki so prepričani, da je to nujno za kakovostno članstvo novih držav v uniji, pa tudi za pridobivanje podpore javnega mnenja v kandidatkah pred izvedbo referendumov o njihovem članstvu v uniji.
Kot je znano, so bile kandidatke v splošnih odzivih na januarski komisijin predlog strategije za finančni vidik širitve razmeroma složno nezadovoljne. Kritične so do vsote, ki naj bi bila v prvih letih članstva, od 2004 do 2006, namenjena za nove članice - unija v tem obdobju za širitev namenja 40 milijard evrov, pri čemer naj bi novinkam "izplačala" 28 milijard -, izredno pa so nezadovoljne tudi zato, ker je Bruselj predvidel, da se bodo v finančne mehanizme skupne kmetijske politike vključevale postopoma, v desetletnem prehodnem obdobju. Iz prestolnic kandidatk so se zato vrstile pripombe, da je to nesprejemljivo, saj so prihodnje nove članice tako postavljene v neenakopraven položaj v primerjavi s petnajsterico.
