Kot je po današnjem sestanku s predstavniki Evropske komisije, zadnjem pred oktobrsko objavo poročil, poudaril namestnik direktorja vladne službe za evropske zadeve (SVEZ), Engelman, je bila Slovenija na sestanku deležna pohval za svoj konstanten napredek in se po besedah evropskih sogovornikov pri izpolnjevanju kriterijev za članstvo uvršča v sam vrh kandidatk.
Čeprav je blizu izpolnitve vseh kriterijev za vstop, pa mora v priprave na članstvo vložiti še dodatne napore, so po Engelmanovih navedbah Slovenijo tudi opozorili komisijini predstavniki, na čelu s šefom generalne direkcije za širitev Enekom Landaburujem ter vodjo pogajalcev za Slovenijo Jaimejem Garcio Lombarderom. Za to ima država sicer na voljo še nekaj časa, saj naj bi merila za članstvo le večinoma izpolnila do konca letošnjega leta, v celoti pa šele do konca leta 2003, je dodal vodja slovenske delegacije.
Na področju političnih kriterijev, ki jih Slovenija izpolnjuje, komisijo skrbijo še vedno precejšnji sodni zaostanki in počasen napredek pri denacionalizaciji, zelo zadovoljna pa je s stanjem na področju manjšin, je navedel Engelman. Pri gospodarskih merilih je Slovenija ocenjena za delujoče tržno gospodarstvo, komisija pa opozarja na še vedno nekoliko počasno privatizacijo in razformiranje Slovenske razvojne družbe (SRD). S temi ugotovitvami pa se nismo v celoti strinjali in smo opozorili na napredek pri privatizaciji v zadnjem času in obljubili dodatna pojasnila glede SRD, je dejal Engelman.
Stanje pri posameznih pogajalskih poglavjih pa komisija ocenjuje za dobro, tudi kar se uresničevanja zavez tiče, je še povzel Engelman. Na nekaj področjih je zaradi velike obilice nalog priprave vendarle treba pospešiti, še posebej pri kmetijstvu, varstvu potrošnikov, telekomunikacijah, je komisijino oceno povzel Engelman. Kot zatrjuje je eno od področij, kjer se Slovenija med kandidatkami uvršča na rep, področje prevajanja evropske zakonodaje v slovenščino ter še posebej njena pravna redakcija, na kar bo v svojem poročilu zagotovo opozorila tudi komisija.
Komisija pripravila natančne širitvene izračune
Evropska komisija je državam članicam EU predložila natančne finančne izračune za širitev povezave z desetimi novimi državami v letu 2004, tudi Slovenijo. Izračune s konkretnimi številkami - koliko naj bi v skupno blagajno prispevala in koliko iz nje dobila vsaka posamezna bodoča članica - je komisija pripravila na podlagi svoje januarske finančne strategije za sklepni del pristopnih pogajanj.
Evropski diplomatski viri konkretnih številk iz izračunov niso želeli razkriti, saj komisijin dokument - predstavljen je bil na odboru stalnih predstavnikov držav članic EU - nosi oznako strogo zaupno. Pojasnili pa so, da izračuni kažejo, da mora Unija, če ne želi vrste novih članic narediti za neto plačnice v evropski proračun že od vstopa dalje, sprejeti predloženi sistem proračunske izravnave oziroma izplačevanja pavšalnih plačil.
Slednja je komisija v svoji januarski strategiji predlagala prav zato, da bi novim članicam v prvih letih po vstopu zagotovila finančno ugodnejši položaj kot pred njim. V tej strategiji je komisija predlagala, naj EU za širitev v prvih treh letih, torej v obdobju od leta 2004 do izteka veljavnega proračunskega obdobja leta 2006, nameni 40,16 milijarde evrov, od tega največ, 25,56 milijarde evrov, za strukturne ukrepe, 9,57 milijarde evrov pa za kmetijstvo.
