Dogovorili so se, da bodo pogajanja za sklenitev sporazuma sedaj bolj intenzivna; januarja se bodo tako sešli še petkrat. Vlada, delodajalci in sindikati so se doslej uspeli uskladiti glede večine predlaganih rešitev, odprta pa ostajajo poglavja davčne politike, javnih financ in plač.
Na pogajanjih, ki se jih je udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar, so socialni partnerji sprejeli kar nekaj usmeritev. Zavzeli so se, da bi socialni sporazum na področju davčne politike, javnih financ in plač vseboval ključne usmeritve davčne reforme. Strinjali so se tudi, da je treba določiti časovni okvir sprejetja in začetka veljave zakona o dohodnini. Po mnenju predstavnikov sindikatov je na tem področju treba urediti obdavčitev odpravnin in višino tega neobdavčenega dohodka.
Kot je po pogajanjih še povedala predstavnica za stike z javnostmi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Aleksandra Klinar, so se socialni partnerji, ki jih vodi minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski, dogovorili tudi za sestanek s finančnim ministrom, s katerim bodo spregovorili o obdavčitvi nepremičnin. Strinjali pa so se tudi, da je treba v socialnem sporazumu opredeliti stališče vlade glede davka na izplačane plače in opredeliti nadomestne vire.
Socialni partnerji se o sporazumu, katerega poglavitna cilja sta uravnotežen socialno-ekonomski razvoj in članstvo v EU, pogajajo že od februarja lani. Pogajanja so bila decembra lani predvsem zaradi menjave vlade začasno prekinjena, vlada, delodajalci in sindikati pa so se doslej, kot že omenjeno, že uspeli uskladiti glede večine predlaganih rešitev.
Predlog socialnega sporazuma opredeljuje naloge, ukrepe in aktivnosti vseh treh socialnih partnerjev na najpomembnejših področjih njihovega delovanja, ta pa so gospodarski razvoj, socialna varnost in pravna varnost. Da bi lahko dosegli uravnotežen socialno-ekonomski razvoj je, kot piše v sporazumu, potreben gospodarski razvoj, ki bo temeljil na večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, socialnem miru, visoki stopnji zaposlenosti in stimulativni, a hkrati racionalni plačni politiki ter povečanjih vlaganjih v zdravje in varnost pri delu.
Potrebna je tudi visoka stopnja socialne varnosti, ki bo izhajala iz visoke stopnje zaposlenosti in bo temeljila tudi na ukrepih aktivne socialne politike, iz družinske politike, ki bo spodbujala usklajevanje delovnih obveznosti in družinskega življenja, ter iz stanovanjske politike, ki bo povečala dostopnost stanovanj zlasti za mlade. Zagotovljena pa mora biti tudi pravna varnost, in sicer z ustrezno zakonodajo in učinkovitim nadzorom nad njenim izvajanjem, učinkovitim sodnim varstvom in povečano pravno osveščenostjo prebivalstva ter s spodbujanjem različnih načinov izvensodnega reševanja sporov.
