Pogled iz zraka na največji kup embalaže pri nas

V četrtek so okoljsko ministrstvo ter podjetji Snaga in Kostak podpisali pogodbo o odvozu odpadne embalaže iz Snaginega začasnega skladišča na Barju, danes pa je odvoz tudi stekel. "V Snagi začasno rešitev za odvoz odpadne embalaže, ki predstavlja veliko sanitarno in požarno tveganje, ocenjujemo kot nujno in dobrodošlo potezo," so sporočili iz ljubljanskega javnega podjetja.

Pri komunalnih podjetjih po državi se je do septembra nakopičilo dobrih 9000 ton mešane odpadne komunalne embalaže, skoraj četrtina pa je je zbrane na Barju. 

Težava je nastala, ker so družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki bi morale poskrbeti za odvoz, začele trditi, da so prevzele vse količine, za katere so jih zavezanci pooblastili in jim plačali embalažnino. 

Vlada sprejela interventni zakon in bila takoj deležna kritik

Kupi embalaže, ki predstavljajo veiko tveganje tako za ljudi kot tudi za okolje, bi se lahko po vsej Sloveniji že kmalu začeli zmanjševati. Vlada je namreč sprejela predlog zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami.

Ministrstvo za okolje in prostor pod vodstvom Jureta Lebna je v predlogu zakona zapisalo, da tako pri odpadni embalaži kot pri odpadnih nagrobnih svečah prevzem in obdelavo zagotovi država. Za izbiro osebe, ki bo v imenu države poskrbela za odpadke oziroma sveče, bo zadolženo ministrstvo za okolje, izbrani izvajalec pa bo moral odpadno embalažo odpeljati in obdelati za največ 120 evrov na tono odpadkov, sveče pa za največ 200 evrov na tono.

Država bo sicer imela v skladu z zakonom pravico in dolžnost od družb za ravnanje z odpadki oz. nosilcev skupnega načrta za ravnanje z odpadnimi svečami zahtevati vračilo stroškov interventnega odvoza. "Prepričan sem, da mora država vsaj poskusiti izterjati plačilo interventnega odvoza od družb za ravnanje z odpadno embalažo. Po svojih močeh bom poskušal naš skupen davkoplačevalski denar izterjati nazaj," je napovedal Leben. 

Družbe za odvoz embalaže v protinapad

Lebna in zakon (če bo sploh sprejet, uvrščen je na decembrsko sejo), čaka težko delo in trdni nasprotniki - družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Z Dinosa in Interseroha so poslali identično sporočilo, v katerem so poudarili, da ministrstvo za okolje "še vedno ne upošteva mnenja Službe Vlade RS za zakonodajo, ki opozarja, da država ne bo mogla uveljaviti zahtevkov v višini 3,6 mio regresno in retroaktivno". Po njihovem mnenju z danes sprejetim predlogom vztraja na neustavni ureditvi sistema, hkrati pa bo stroške prevalila na podjetja in državljane. 

Zakon, pisan na kožo 'Snaginega' Embakoma?

Namignili pa so tudi, da ima ministrstvo za sprejetje zakona parcialne interese. Kot so zapisali, je "ugovore petih družb za ravnanje z odpadno embalažo ocenilo kot neutemeljene, ker šesta, najmanjša družba na trgu (Embakom d.o.o.,) sprejema razlago ministrstva".

Ob tem poudarjajo, da je Embakom v solasti komunalnega podjetja Snaga Ljubljana. "Komunalnim podjetjem bi tako spisan interventni zakon prinašal dodatne ekonomske koristi," so zapisali. Med lastniki Embakoma je tudi družba Kostak.