Poglejte na zemljevid in izvedeli boste, v kateri občini morate biti še posebej previdni zaradi covida-19

Če covida-19 ne izkoreninimo, bomo imeli poleg gripe vsako zimo še potomce covida-19

Nočemo še ene gripe, je eno izmed izhodišč, zakaj se skupina posameznikov, predvsem računalničarjev in fizikov, trudi, da dnevno objavlja najbolj točne podatke o epidemiji v Sloveniji. Dr. Aleks Jakulin je strokovnjak za podatke iz covid-19 Sledilnika, pred tem je bil štiri leta na Columbia University v New Yorku in profesor analize podatkov. 

Pojasnjuje, kaj se na podlagi podatkov utegne zgoditi ob morebitnem drugem valu.“Na žalost se bo ob drugem valu vse ponovilo in ponavljalo, dokler virusa ne bomo izkoreninili. Virusi mutirajo in četudi smo prehlad ali gripo preboleli, bomo naslednje leto lahko spet in celo večkrat zboleli. Če covida-19 ne izkoreninimo, bomo imeli poleg gripe vsako zimo še potomce covida-19.” Cilj vseh nas je, da virus čim prej odstranimo, ker če ga toleriramo, bo še ena gripa. Naša realnost je najbrž nošenje mask, poudarja. “V Aziji so po sarsu začeli nositi maske in te so postale del njihove kulture. Tako je v New Yorku najmanj okuženih prav med azijskim prebivalstvom, kar pomeni, da so ljudje, ki nosijo maske, bolj zaščiteni in posledično je manj okuženih.”

Skrajni čas je, da se za obvladovanje covida-19 pravilno uporabi podatke in statistične modele, pravi Jakulin. “V zadnjem času se je v medijih nekritično uporabljalo pomanjkljive podatke in nekakovostne modele, ker ni bilo zadovoljivega vira za odločevalce in širšo skupnost.” Ljudje želimo biti dobro informirani, želimo si zanesljivih podatkov, čim hitreje, pripoveduje Jakulin. “Če bi imeli hitre in globoke podatke dovolj zgodaj, bi že ljudje sami vedeli, da ni varno iti na smučanje v Italijo ali Avstrijo. Ali pa, da se gredo testirat, če se slabo počutijo in če vedo, da je nekdo v isti stavbi zbolel. Če je pred nami nekdo brez maske zakašljal v dvigalu, lahko hitro virus vdihnemo mi, ki vstopimo pet minut kasneje.”

Virus je najbolj nevaren v lokalih, straniščih, trgovinah

Po zadnjih raziskavah in ugotovitvah je namreč jasno, da je prisoten v zraku, najbolj so zato nevarni zaprti prostori - stranišča, dvigala, trgovine, restavracije. Zakaj?  Če je na primer v dvigalu virus, ga med dihanjem vdahneš, in če si imunsko oslabljen, na primer zaradi stresa ali neprespanosti, zboliš. 

Več primerov potrjuje, da se okužimo v večji meri skozi zrak. Nevaren je tako tudi klicni center, našteva Jakulin. Pri govorjenju se namreč tudi pljuva in v klicnem centru operaterji več ur skupaj govorijo, obenem pa vdihujejo takšen zrak, torej je izpostavljenost velika, če je nekdo okužen. Jakulin navede še primer iz Hongkonga, kjer je po nočnih lokalih prepeval okuženi glasbenik. Ker tudi pevci med petjem rahlo pljuvajo, so ljudje to vdihovali in množično zbolevali. Znan je tudi primer restavracije, kjer se je okužilo več družin. Ugotovili so zanimivo dejstvo, ventilatorji od klime so zrak pihali od ene obolele ženske, ki je sedela sama, do drugih miz. 

Zato vodilo, ki ga na podlagi podatkov živijo v praksi, pripoveduje Jakulin. “Sem dosti bolj previden, kako se obnašam v potencialnih skupnih prostorih, kdaj vdihnem, ko grem skozi neprezračen hodnik v bloku, kako se ognem ljudem na ulici. Če se bomo tako obnašali, se še lahko počutimo varno.”

Na podlagi teh podatkov prirasta potrjeno okuženih so izračunali, kaj bi lahko pričakovali, če bi se okužba širila eksponentno s podvajanjem na sedem. Čez štiri tedne bi bilo denimo 16-krat toliko, skoraj 23 tisoč, potrjeno okuženih in 1120 hospitaliziranih ljudi.

Kaj nam v resnici povedo podatki? 

Predvsem nam povedo, kako se odzvati, kje in kakšna je stopnja tveganja, trdi Jakulin. “Tako kot pogledamo vremensko napoved, pogledamo, kje bodo nevihte in kje bo sončno. Tam, kjer bo sončno, ne potrebujemo dežnika. Podobno velja recimo za bolnišnice, če najdejo okužbo pri nekom, ki je bil v stiku z veliko ljudmi, se lahko pravočasno pripravijo na val novih okužb.” Tako imajo tudi prikaze kapacitet, ki najbolj pomagajo posebni skupini in zdravstvenemu sistemu, da se nikjer ne zgodi to, kar smo gledali na slikah, kjer so ljudje umirali po hodnikih.

Zemljevid potrjeno okuženih po občinah je unikatno orodje ekipe Sledilnika.

Zbirajo vse, pripoveduje Jakulin, ampak prikažejo pa tisto, kar pomaga pri odločanju. Kakšno je tveganje v določeni občini, lahko razberemo z zemljevida 212 občin, kjer je razvidno, da je v 154 občinah vsaj en potrjen primer covida-19. Največ potrjenih okužb na prebivalca imajo naslednje štiri občine: Šmarje pri Jelšah, Ljutomer, Horjul in Metlika, pove  Miha Kadunc, eden od motorjev Sledilnika, ključen za komunikacijo med enako mislečimi prostovoljci in za postavitev spletne strani, sicer pa je tudi tehnični direktor v podjetju Sinergise. 

V 58 občinah ni bilo potrjenega primera, kar pa ne pomeni, da tam ni nihče okužen. Zemljevid tako pokaže, kje velja biti še posebej previden, poudari Kadunc. “V občinah ali v krajih, kjer se še vedno potrjujejo novi primeri, lahko sklepamo, da je epidemija še vedno bolj aktivna. Ne moremo pa trditi, če nekje ni potrjene okužbe, da je tam zares ni.”

Ob tem si lahko ogledate zgovorne podatke po dnevih podvojitev, denimo v zadnjih 14 dneh. In tako vidite, v katerih občinah so se pojavile zadnje okužbe. Kar v šestih se je število podvojilo v manj kot 14 dneh: Zreče, Kobilje, Beltinci, Štore, Dobrna, Šmartno pri Litiji. “Tako se lepo vidi, kje se zadeva širi, kje pa ne. Skupnost se lahko tam tega bolje zaveda”, poudari Jakulin. Vsak dan pogledam Sledilnik, da se malo orientiram, če se okužba pojavi v neki občini, bi bil gotovo tam še toliko bolj previden.”

Zadnje dni je opaznejši trend, pojasnjuje Jakulin, da se v nekaterih delih Slovenije spet pojavljajo okužbe v novih občinah. Torej,“tam je več ljudi, ki so okuženi, pa se tega ne zavedajo in se okužba širi, zato je tam nevarno.” 

Največ okuženih v domovih za starejše, bolezen je bolj nevarna za moške

Do zdaj je jasno, da so zbolevali pretežno ljudje, ki pogosto potujejo, ki hodijo ven. Zaenkrat pa kaže, da je bolezen bolj nevarna za moške.

Še vedno pa ni povsem jasno, zakaj je v Sloveniji toliko okuženih v domovih za starejše. Teoriji sta dve, pravi Jakulin, “ali je problem, ker je okužba bolj razširjena na širšem območju ali pa je v domove okužbo vnesla oseba, ki je obiskala več domov - dobavitelj, zdravnik …  ki je bila okužena, pa tega ni vedela.

Če mesec dni ne bo novega primera, se bomo začeli bolj varno počutiti 

Če imamo dober sistem testiranja in nizko stopnjo okuženosti, lahko ukrepe rahljamo. Podatki nam povedo, da so se države, ki so reagirale hitro in močno, že začele odpirati. “Po drugi strani pa nam podatki tudi kažejo umirajoče bolnike po hodnikih bolnišnic in obolele politike v državah, ki so zavlačevale z ukrepi.”

Še vedno je treba priporočila jemati resno, poudarja Kadunc, ne glede na podatke, da smo prvi val relativno dobro prestali, stvari lahko namreč gredo zelo hitro na slabše in tveganje še vedno obstaja. Intitucije so zelo jasne in resne v svojih opozorilih. “Še vsaj nekaj mesecev, če ne kakšno leto, ne bodo stvari ‘normalne’, nekatere stvari bodo še vedno ostale prepovedane, med njimi najbrž prireditve v notranjosti.”

Pri sproščanju ukrepov bodo ključna jasna navodila stroke, epidemiologov, kako ravnati, v šolah, cerkvah, pri zdravniku. Če bodo vse poklicne dejavnosti dobile ustrezna navodila in dejavnosti izvajale po pravilih, bo življenje počasi spet šlo v normalne tirnice. “Preprosto je, ljudje se bomo morali začeli bolj odgovorno obnašati. Ni še namreč konec."

Kako bo poleti, je predvsem odvisno od nas, ali se bo okužba širila, ali jo bomo ustavili, poudarita Kadunc in Jakulin. “Če bo nekaj neodgovornih ljudi, se lahko okuži na stotine ljudi. To lahko primerjamo z onesnaževanjem okolja, dovolj je, če en posameznik vrže strup v jezero, pa bodo pomrle ribe, ne glede na to, da vsi ostali tudi najmanjšo smet pravilno vržemo v koš za smeti.”

Napovedovati je zelo težko, trdi Kadunc, tudi vsi modeli niso realne napovedi, ampak ocene tveganj, “zato smo zelo previdni, nočemo nečesa obljubljati, ker je težko napovedovati. Enostavno je napovedovati naravo, težko je napovedovati, kaj se bo zgodilo, če so glavni protagonisti ljudje, saj se obnašanje tako zelo hitro spreminja”.

Tudi učinki ukrepov niso vidni takoj. “Če je vlada v četrtek odprla občinske meje, se bodo rezultati tega v najboljšem primeru videli čez osem dni, torej, ali je bilo zaradi tega več okužb ali ne.” Če mesec dni ne bo novega primera, se bomo začeli bolj varno počutiti, dodata sogovornika iz Sledilnika. 

Združiti je treba moč institucij in znanstvene skupnosti v boju proti covidu-19

Nedavno so se virtualno srečali podatkovni, zdravstveni in statistični znanstveniki v Sloveniji,  s poudarkom ‘Združiti je treba moč institucij in znanstvene skupnosti v boju proti covidu-19’. Sporočilo pa: “V teh negotovih časih pandemije se širijo različne teorije in hipoteze. Ne vemo, kaj podatki točno pomenijo in komu zaupati. Ne vemo, kdaj bomo lahko šli na dopust in kdaj bodo propadla podjetja, hkrati pa si ne moremo privoščiti, da se bolezen začne spet širiti. Sledilnik in sodelovanje znanosti lahko pripelje svet k hitrejši normalizaciji s čim manj žrtvami.”

Sloveniji je za zdaj uspelo sploščiti krivuljo širjenja bolezni. Zdaj bomo soočeni z dilemami sproščanja ukrepov in vzpostavljanjem gospodarstva, ne da se zgodi drugi val epidemije.