To pomeni, da mora državni zbor nadaljevati z aktivnostmi za zbiranje podpisov za razpis referenduma in v primeru izglasovanja referendumskega vprašanja uzakoniti referendumsko odločitev.
Da vprašanje, ki se glasi: "Ali ste za to, da se v predlogu zakona o spremembi zakona o trgovini določi, da so prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ do 10 nedelj v letu, razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev", ni v nasprotju z ustavo, je menilo sedem ustavnih sodnikov, proti pa sta bila dva. Proti sta glasovala sodnik Janez Čebulj in sodnica Marija Krisper Kramberger, ki sta dala odklonilni ločeni mnenji. Pritrdilni ločeni mnenji pa sta k odločitvi sodišča dali sodnici Mirjam Škrk in Dragica Wedam Lukič.
Ustavni sodniki so v obrazložitev odločbe med drugim še zapisali, da tokratna odločitev ne prejudicira morebitne kasnejše presoje ustavnosti sprejete zakonske ureditve, s katero bo zakonodajalec uzakonil odločitev, sprejeto na referendumu, s stališča morebitnih drugih vidikov, ki jih državni zbor v svoji zahtevi ni izpostavil in ki jih ustavno sodišče zato ni moglo upoštevati. Te presoje namreč ni mogoče opraviti zgolj v okviru presoje referendumskega vprašanja, temveč glede na celotno ureditev odpiralnega časa trgovin, kakršna bo po uveljavitvi zakona zaživela v praksi.
