Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti zakona o verski svobodi, začetem na zahtevo državnega sveta (DS), zavrnilo zahtevo za zadržanje zakona do končne odločitve ustavnega sodišča. Ker niso izpolnjeni pogoji iz 39. člena zakona o ustavnem sodišču, je ustavno sodišče soglasno zavrnilo predlog za začasno zadržanje zakona, so danes sporočili z ustavnega sodišča.
Ali zakon omejuje versko svobodo?
DS je zahtevo za oceno ustavnosti zakona o verski svobodi vložil na pobudo državnega svetnika Zlatka Jenka, ki meni, da zakon krši enakopravnost vseh verskih skupnosti, društev in posameznikov ter načelo ločenosti države od cerkve. Jenko nasprotuje vsebini verskega zakona, ki ga je DZ dokončno potrdil na januarski seji po vetu državnega sveta. Zakon po njegovem mnenju omejuje versko svobodo, je netransparenten, nedorečen, v neskladju z ustavo in diskriminatoren. DS je ustavnemu sodišču predlagal zadržanje zakona do končne odločitve ter prednostno obravnavo.
Parlamentarni odbor za notranjo politiko zahteve DS za oceno ustavnosti zakona o verski svobodi na seji 12. aprila ni podprl. Večina članov odbora (8 za, 2 proti) je podprla mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da je zahteva državnih svetnikov neutemeljena. Takšno mnenje je parlament v tej zadevi posredoval na ustavno sodišče.
DZ: Očitki so neutemeljeni
Zakonodajno-pravna služba DZ ugotavlja, da je zahteva DS neutemeljena v vseh ključnih zadevah - tako glede očitkov o financiranju verskih skupnosti, kot tudi o poseganju v z ustavo zagotovljeno načelo o ločenosti države in verskih skupnosti, o verski duhovni oskrbi v državnih oz. javnih ustanovah ter vzpostavljanju neenakopravnega položaja nekonfesionalnih organizacij s konfesionalnimi. Parlamentarni pravniki se sklicujejo na odločbo ustavnega sodišča iz novembra leta 2001, ko je izrecno navedlo, "da načelo o ločitvi države in verskih skupnosti ne pomeni, da sta vsakršna podpora in pomoč verskim skupnostim izključeni". Zato pravna služba DZ meni, da "ni mogoče zaključiti, da je podpora verskim skupnostim neustavna, temveč je stvar širokega polja proste presoje zakonodajalca, kako bo to vprašanje uredil".
Vlada pa v svojem mnenju zavrača očitke državnega sveta o neustavnosti zakona ter ugotavlja, da z izvajanjem zakona ne bodo nastale težko popravljive posledice, zato njegovo zadržanje ni upravičeno.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.