Pogoreli Okrešelj na glavo postavil obnovo postojanke na Korošici

Leta 2017 je zaradi nespametnosti tuje planinke v celoti pogorel eden bolj obiskanih in priljubljenih planinskih domov v Sloveniji – Kocbekov dom na Korošici v Kamniško-Savinjskih Alpah. To je bil hud udarec za slovenske planince oziroma za planinsko društvo PD Celje Matica, ki upravlja s tem planinskim domom. Po požaru na Korošici so ostali zgolj z enim planinskim domom, ki je tako postal glavni vir prihodka društva. Žal je Frichaufov dom na Okrešlju pogorel pred dobrima dvema tednoma, s tem pa obnovo Kocbekovega doma, ki se vleče že od zime 2017, postavil na glavo.

O tem, kako daleč je projekt obnove Kocbekovega doma, smo se pogovarjali z arhitektom Rokom Bordonom iz Arhitekturnega biroja Kultivator kreativna arhitektura. Je avtor idejne prenove doma, s katero bodo na Korošici dobili sodobnejšo planinsko postojanko, ki bo energetsko samooskrbna in primerna tudi za nekoliko bolj zahtevne gorske obiskovalce. Priprava projektne naloge je bila zahtevna, pravi, saj je bilo treba upoštevati veliko različnih želja in omejitev. Zapletel pa se je tudi sam postopek pridobivanja dokumentacije.

Zaplet z zemljiščem jim je vzel dobro leto časa

Prvo leto so se večinoma ukvarjali z ureditvijo lastniškega statusa zemljišča, saj je bila lastnica zemljišča Rimskokatoliška cerkev, zato je moralo društvo najprej od Cerkve odkupiti zemljišče. Aprila letos so začeli intenzivneje urejati vso potrebno dokumentacijo. Zdaj čakajo le še soglasje Agencije RS za okolje glede vode, pa soglasje naravovarstvenikov, saj gre za območje Nature 2000. “Pričakujemo odobritev gradbenega dovoljenja konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta,” pravi sogovornik. “Plan del gradbenega odbora društva in nas projektantov je bil trenutno v pripravi projektov za izvedbo. Planirali smo začetek del v letu 2019, takoj ko bi vremenski pogoji spomladi to dopuščali. Nam je pa sedaj Okrešelj vse skupaj postavil na glavo. Društvo je ostalo brez obeh planinskih koč. Denar je prinašal Okrešelj, kar pomeni, da je društvo ostalo brez dohodkov, zato so se na občnem zboru člani društva odločili, da se primarno posvetijo obnovi Okrešlja. Zato pričakujem, da se dela na projektni dokumentaciji za Korošico ne bodo ustavila, se bodo pa spet upočasnila.”

Kakšna bo podoba nove planinske postojanke?

Stara koča je imela s svojo pozicijo v prostoru nekaj pozitivnih in negativnih lastnosti, opozarja sogovornik. S svojo lego je koketirala z Lučkim dedcem, a so ugotovili, da drugačna lega prinaša več prednosti.

Nova planinska postojanka na Korošici tako ne bo v isti legi kot dosedanja. Med načrtovanjem se je namreč izkazalo, da lahko z drugačno lego dobijo boljši izkoristek južnega pogleda na celotno planoto Korošice, pa tudi boljši izkoristek sončne energije. “Zasnova novega doma je tako prelomljeni pravokotnik, ki je prelomljen dobesedno nad staro kočo. S tem izkoristimo sonce skozi ves dan, hkrati pa iz teh prelomljenih pravokotnikov pogleda osrednji družabni in jedilniški del, ki tudi najbolj kontaktira s samo okolico. Od tod prihaja ta zasnova,” pojasnjuje arhitekt.

Koča ne bo večja, še vedno bo imela prostora za 80 ležišč, bo pa ponujala več mest v jedilnici, saj je bila prejšnja jedilnica absolutno premajhna. Prav tako bo več prostora namenjenega za skladiščenje in za vso potrebno tehniko. Po kvadraturi bo koča večja vsaj za 150 kvadratov, a zgolj iz naslova tehničnih prostorov.

Koča bo nudila več udobja in več prostora v jedilnici

Nudila bo nekaj več udobja obiskovalcem visokogorja. “Ponudila bo tuš, sanitarije. To je komoditeta, ki se jo zadnja leta pričakuje od postojank,” pravi sogovornik. Še vedno veliko ljudi planinsko kočo vidi zgolj kot zatočišče, vedno več pa si jih želi več udobja. Temu se je treba prilagoditi, opozarja. “K sreči je na Korošici voda, s tem, da se bo pitno vodo koristilo zgolj za kuhanje in za ostale stvari. Medtem ko se bo za potrebe sanitarij koristilo deževnico. Celotna koča je zasnovana tako, da bo samooskrbna in njen vpliv na okolico skoraj ničen. Elektriko bo pridobivala sama iz sončnih celic in v kombinaciji z vetrno elektrarno.”

Fotovoltaika in vetrna energija

V osnovi so načrtovali zgolj fotovoltaiko, a so nato skozi razpravo in javne predstavitve ugotovili, da bi bilo dobro, če bi imeli še vetrno elektrarno, saj je na tem območju izrazito oblačno vreme, kar močno vpliva na pridobivanje sončne energije. Je pa zato na tem planotastem svetu Korošice dovolj vetra, zato je najustreznejša rešitev kombinacija fotovoltaike in vetrnice. V prvi fazi gradnje bo najprej pripravljena fotovoltaika, šele v drugi fazi pa sledi postavitev vetrnice.

“Zalomljenost koče je dejansko podrejena sončnim celicam. Fasada glavnega volumna je iz sončnih celic. Večina misli, da gre za stekleno fasado, a gre v resnici za sončne celice. Lahko povem, da imamo samo deset strešnih oken, vse ostalo so sončne celice. Najbolj steklen je jedilniški del, to pa zato, ker nam sodobna tehnologija omogoča večje steklene površine tudi v visokogorju. Kot uporabnik visokogorja namreč vem, da je največje razočaranje, ki ga doživimo planinci, da imamo fantastično naravo, ko gremo v kočo, pa gledamo skozi strelne line. Sodobna koča mora izkoristiti tisto, kar ji tehnologija omogoča,” pravi arhitekt. “V vseh tujih kočah se s tem že srečujemo. Ne vem, zakaj se to ne bi moglo zgoditi v Sloveniji,” pravi, se pa zave, da je javnost glede tega zelo razdvojena in so deležni tako pozitivnih kot negativnih komentarjev.

Mnogi namreč še vedno menijo, da bi bil dom na Korošici že postavljen, če bi iskali hitro in enostavno rešitev. A takšne ni, opozarja sogovornik. “Eno leto se je v društvu izgubilo s pridobivanjem zemljišča, eno leto se je izgubilo z odločanjem, v katero smer iti. Morate vedeti, da finance, ki so na voljo v takšnem društvu, niso prav nič večje od tistih, ki jih ima na voljo enodružinsko gospodinjstvo."

V celoti lesena konstrukcija koče

Nova koča bo imela v celoti leseno konstrukcijo, medtem ko fasada ne bo lesena, saj takšna fasada ni trajnostna. Bo pa v celoti zgrajena iz masivnega lesa, križno lepljenih plošč. Vse nosilne stene in stropi bodo leseni. Bo pa nato oblečena v toplotno izolacijo kamene volne, kot končni sloj pa bo prezračevalna fasada, ki bo verjetno iz aluminijaste pločevine. Kakšna bo barva – stara je bila modra – še ni dokončno znano.

Ocenjena vrednost 800.000 evrov

Investicijska vrednost novega doma je ocenjena na 800.000 evrov. To je projektantska ocena, opozarja arhitekt, ki ne vključuje helikopterskega prevoza. Tudi gradnja s pomočjo helikopterjev je razlog, da se bo kočo gradilo toliko časa. “Dejstvo je, da lahko šele 30. julija v letu začnemo s helikopterskimi prevozi na Korošici. Prej naravovarstveniki ne dopustijo letov zaradi gnezdenja ptic na območju. Tako so na voljo za gradnjo zgolj trije meseci na leto, od avgusta do oktobra. Tudi če bi vso energijo usmerili v to in ne bi izgubili enega leta, javnost nove koče še ne bi videla. Treba je namreč opraviti še rušitvena in pripravljalna dela,” o dolgotrajnosti projekta pravi sogovornik.

Del sredstev bo društvo dobilo iz zavarovanja prejšnjega doma, del pa iz pridobljenih donacij, ki jih zbirajo vse od požara naprej. A to je še vedno manjši del zneska, ki bo potreben, opozarja sogovornik.

Zaradi vseh zapletov z urejanjem lastništva zemljišča, pa tudi zaradi precejšnjih stroškov, ki jih novogradnja terja od društva, nenazadnje pa tudi zaradi zahtevne in časovno omejene gradnje, bomo na dokončan dom na Korošici čakali še nekaj let. Vse skupaj pa bo sedaj zamaknila še obnova pogorelega Frischaufovega doma na Okrešlju.

Da se bodo najprej posvetili obnovi doma na Okrešlju, je potrdil tudi Franc Povše, predsednik PD Celje Matica. "Glede na to, da je strateška lega koče na Okrešlju pomembnejša od Korošice, smo se na upravnem odboru PD Celje Matica odločili, da damo prednost Okrešlju, kar pa ne pomeni, da bomo Korošico ’odpisali’." Med prenovo bistvenih sprememb ne bo, bo pa koča sodobno zasnovana, pravi Povše in poudarja, da bodo vzporedno z Okrešljem projekt Korošica peljali naprej, kolikor bo pač možno. Če se ne bi zgodil požar na Okrešlju, bi prihodnje leto pričeli z gradnjo na Korošici, še poudarja Povše.

Bi bil lahko Okrešelj obnovljen že prihodnje leto?

Tudi o prenovi Okrešlja smo se pogovarjali z arhitektom, ki je prepričan, da bo Frischaufov dom hitreje in lažje obnovljen. “Investicijsko gledano je Okrešelj bistveno manjši in realnejši zalogaj. Infrastruktura je ostala nepoškodovana. Žičnica deluje, elektrika in voda sta pri hiši, čistilna naprava je ostala cela. Tako da je vse odvisno od tega, kaj se bo društvo odločilo. Mislim, da bodo vso energijo in sredstva usmerili v obnovo Okrešlja, kar pomeni, da je lahko vsa potrebna dokumentacija za obnovo doma pripravljena približno v štirih mesecih, to pa pomeni, da se lahko potem že začne graditi. Če se odločijo za suhogradnjo, ki izključuje vmesne faze sušenja, bi lahko bila koča že naslednje leto postavljena. To je čisto realno.”

Vprašanje o tem, koliko predvidevajo, da naj bi stala obnova na Okrešlju, smo zastavili tudi Povšetu, ki pravi, da tudi v tem primeru pričakujejo, da bo za obnovo doma potrebnih okoli 800.000 evrov, kar je zgolj groba in približna ocena.

Na vprašanje, ali v društvu predvidevajo, da bi dom na Okrešlju lahko v celoti obnovili prihodnje leto, Povše odgovarja: "Če nam bo uspelo zbrati finančna sredstva, bi to lahko šlo skozi, vendar glede na splošno stanje v Sloveniji zelo težko. Bomo pa spomladi vsekakor pričeli z delom."

Država bo za obnovo namenila 400.000 evrov

Mogoče se PD Celje Matica vendarle obetajo boljši časi. V četrtek so namreč poslanci med sprejemanjem proračuna soglasno sprejeli amandma k proračunu za leto 2020, da se nameni finančna sredstva za obnovo Kocbekovega doma na Korošici in Frischaufovega doma na Okrešlju, v okviru česar bo planinska organizacija prihodnje leto prejela 400 tisoč evrov. Ocenjena sredstva za novogradnjo obeh planinskih koč v Kamniško-Savinjskih Alpah obsegajo milijon in pol evrov, planinci so s članarino v planinski organizaciji v letu 2019 prispevali dobrih 45 tisoč evrov, PZS dodatnih 20 tisoč evrov, PD Celje Matica pa je odprl tudi poseben transakcijski račun za prostovoljne prispevke. "Posebej nas veseli, da je ta predlog podprlo vseh 90 poslank in poslancev državnega zbora, kar kaže na to, da je planinstvo resnično tisto, ki povezuje Slovence vseh generacij in političnih prepričanj," je odločitev poslancev komentiral podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen.

Po ideje in zgled odšel k ‘velikim’ v tujino

Rok Bordon je velik ljubitelj gora in že vrsto let zahaja v visokogorje. Problematika visokogorja mu je zato dobro poznana, se je pa ravno zaradi projekta Korošica zadnji dve leti bolj posvetil problematiki gorskih koč. Ogledal si je že marsikatero kočo v tujini in na osnovi teh primerov videl, v katero smer je treba razmišljati. Kot pravi, v tujini vse koče obratujejo z dobičkom, tam se koče postavljajo namensko, z mislijo na dobiček.

Pogledal si je kočo Gouter pod Mont Blancom, ki je, kot pravi, za naše razmere nepredstavljiva investicija – 13 milijonov evrov. Koča ima 120 ležišč, polna je vse leto in sprejema rezervacije za dva meseca v naprej. “Koča se je že zdavnaj pokrila. Tam se ljudje čisto na drugačen način obnašajo in so pripravljeni za ležišče plačati tudi 50 do 60 evrov. To je pač strošek, da koristiš tisto kočo. Pri nas pa se koče uporablja kot minimalni strošek planinca. Ceno narekuje planinec Slovenec, ki koče potem praktično nikoli ne koristi za prenočišče. Takoj, ko je nočitev več kot 15 evrov, se javnost pritožuje, po drugi strani pa se vsa društva utapljajo v dolgovih. Realno pa v kočah večinoma potem prespijo tujci, ki pa jim ta cena sploh ni problem, saj so navajeni iz svojih okolij, da so cene višje.”