Kako komentirate nesrečni dogodek?
V policiji obžalujemo vsako smrt. Ne morem pa komentirati v smislu vednostnih sodb, ker še ne vemo, kaj se je dokončno zgodilo. Ustanovili smo posebno komisijo, ki mora razjasniti, kako je potekal postopek policistov, prav tako pa so v preiskavo vključeni tako preiskovalni sodnik kot tudi državni tožilec. Lahko samo zagotovim, da so sprejeti vsi ukrepi, da bomo prišli dogodku do kraja, da bomo stvar razjasnili, da ne bi obstajali kakšni dvomi o tem, kako je izveden postopek.
Lahko zagotovite, da je policija dovolj usposobljena za reagiranje v tako kritičnih situacijah?
V vseh primerih doslej nismo prišli do nekih krivd, ki bi kazale na to, da so policisti prenaglo uporabili strelno orožje. Konec koncev so pri nas uporabe orožja zelo redke, v lanskem letu v nobenem primeru, v letu 2000 v enem primeru, v Belih vodah, v letu 1999 pa tudi dva, trije primeri. Lahko rečem, da so policisti usposobljeni za uporabo prisilnih sredstev, vedeti pa morate, da se morajo policisti v teh kritičnih dogodkih odločati v trenutku. V tem primeru vem, da je bil policist opozorjen, tudi s strani prijaviteljev, o tem, da je storilec oz. kršitelj oborožen, da je grozil, da bo pobil vse policiste, ki bodo prišli na kraj prekrška in da je to izrekel tudi v samem kontaktu s policisti.
Zadnje čase je vse več pripomb na delo policije, na primer hišne preiskave pri Borisu Šuštarju, kjer so se preiskovalci obnašali arogantno...
S to tezo se ne bi strinjal. Res pa je, da je javnost kritična, posebej kritični so tisti, ki so v postopkih policije in morda želijo izkoristiti medije in pokazati policijo v slabi luči. Lahko zagotovim, da je bila hišna preiskava zakonita, skladna z odredbo, morate pa se zavedati, da kriminalisti niso javne osebe, torej niso tiste osebe, ki se kažejo pred kamerami, kajti oni se vsakodnevno borijo proti kriminalu, delajo proti kriminalnim združbam in tudi z varnostnih razlogov ni dobro, da se kažemo javnosti.
Kaj pa veliki procesi, tako Šuštar, Lončarič, Kamenik... Na sodiščih nekako zadeve padajo. Gre za slabo delo policije, tožilstva ali za kombinacijo obojega?
Imamo še veliko več primerov, ki so obsojeni. Tudi zadeva Šuštar je bila na prvostopenjskem sodišču obsodilna sodba, ki se sedaj kaže, da ni pravnomočna. Je pač tako, da tisti, ki so obdolženi, izkoriščajo vsa sredstva, da bi izkazali neke nesporazume, da bi vnesli neko nezaupanje v same postopke, to je morda njihova pravica, lahko pa zagotovim, da tako tožilstvo kot policija delata zakonito in kvalitetno. Dokazi pa žal niso stvar policije. Morate vedeti, da postopki policije in argumenti, ki jih policija pridobi, niso vredni na sodišču, nimajo dokazne moči, ker se dokazi dokazujejo in izvedejo šele v fazi preiskave, kjer policija ne sodeluje več. V tej zakonski ureditvi je pač tako. Za policijo je uspeh že takrat, ko pride do obtožnice, ko kazenska ovadba ni zavržena. V policiji nikakor ne razmišljamo, da bo vsaka kazenska ovadba, ki jo poda policija, doživela tudi sodni epilog, ker bi to potem pomenilo policijsko državo.
