Zaradi krize več iger na srečo?

V Sloveniji igra igre na srečo okoli 40 odstotkov državljanov, pogostost igranja pa je v zadnjem letu narasla, je rezultate raziskave Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici povzel profesor Matej Makarovič.

Porast igranja iger na srečo v času gospodarske krize kaže, da ljudje morda dojemajo igre na srečo kot zelo možno rešitev iz finančnih zagat in ne kot potrošnjo, a slednje še ne pomeni, da v ta namen tudi dejansko več potrošijo, je na novinarski konferenci poudaril Makarovič.

Raziskava, ki jo izvaja FUDŠ, je med drugim pokazala, da Slovenci od vseh iger na srečo najpogosteje, v 36 odstotkih, igrajo Loto.

Vsakodnevno igranje loterije je prisotno med poklicno in srednje izobraženimi ljudmi, medtem ko nekajkrat letno igranje loterije narašča s stopnjo izobrazbe. Moški igrajo Loto znatno več kot ženske. Sicer pa je igranje na srečo v večji meri prisotno med srednjo generacijo, torej med osebami v starostni skupini 31–55 let, je pokazala raziskava.

Raziskovalce je zanimalo tudi mnenje anketirancev o igrah na srečo. Z naraščanjem izobrazbe narašča mnenje o igrah na srečo kot viru zabave, obratno pa velja za starost. Igre na srečo predstavljajo upanje na dosego dobitka predvsem osebam s srednjimi stopnjami izobrazbe, ter mlajšim od 30 let.

Da je igranje na srečo nekoristna dejavnost, se strinjajo predvsem tisti z najnižjimi in najvišjimi stopnjami izobrazbe, prisotnost tega mnenja pa narašča s starostjo. Igre na srečo v večji meri predstavljajo vir zabave moškemu spolu, medtem ko ženskam v znatno večji meri predstavljajo možnost zadetka večjega dobitka.

Slovenija ima od igralništva več koristi, menijo večinoma osebe s srednjo izobrazbo, medtem ko nasprotno mnenje v večji meri zagovarjajo osebe z najnižjimi stopnjami izobrazbe.

Anketiranje je potekalo telefonsko od 2. do 5. novembra.

O tem kaj bodo z denarjem storili dobitniki 100 milijonov evrov vrednega Euromillion dobitka pa preberite na cekin.si.