Menite, da nevtralnost države pomeni tudi njeno varnost?
Ne verjamem, da je lahko kdorkoli nevtralen, ko se srečujemo z zlom. Teroristi izkoriščajo prednosti globalizacije, odprtost mej, učinkovitost sodobnega prometa, sodobne komunikacije, sodobne finančne transakcije. V času hladne vojne si se lahko opredelil za nevtralnega in verjel, da nisi ranljiv, da te ne bodo ogrozili. Toda danes teroristov ne zanima več, ali je država nevtralna ali članica Nata. Delovali bodo povsod, povsod bodo imeli svoje baze in mreže. In zato ni mogoče kar pobegniti. Vsi smo v istem čolnu in le če priznamo, da trpimo zaradi istih težav in da se moramo proti njim boriti skupaj, bomo na koncu uspešni.
Zaradi teroristične grožnje varnostni položaj ni rožnat. Ali se bo zaradi tega Nato, iščoč čim večjo podporo, vendarle širil hitreje ali pa bo zavezništvo svoje prihodnje partnerje zdaj izbiralo še bolj skrbno in počasi?
Septembrski napadi na ZDA ne bodo vplivali na širitvene načrte Nata. Menimo, da je izzivov dovolj - ob terorizmu - in eden od izzivov je širitev varnosti in stabilnosti na srednjo in vzhodno Evropo, to je jasno. Bolj kot čutimo varnost, bolj kot smo enotni, laže bomo opravili s terorizmom. Zato menim, da bodo po terorističnih napadih ZDA in zaveznice širitvi naklonjene bolj in ne manj, kot nekateri - po mojem mnenju zmotno - napovedujejo. A na širitev morajo biti pripravljeni tako Nato kot tudi morebitni novi člani. In zato zdaj sporočam Sloveniji: ne sedite križem rok! Leto pred praškim vrhom Nata je še vse odprto. Slovenija je na dobri poti, dobro pripravljena, vendar se mora še naprej truditi.
Je to napoved, da bo Slovenija v Natu že kmalu?
Tega zdaj ne morem reči natančno. Odločitev ne sprejemam jaz, to počno šefi držav in vlad. Upam, da bo Slovenija za Natovo mizo, še preden se kot Natov uradnik upokojim.
In kdaj se nameravate upokojiti?
Upam, da se bom upokojil, preden bom star 70 ali celo 85 let. A če sem bolj resen, je težko priti sem in trditi z gotovostjo, da bomo v Pragi povabili to ali ono državo. A v Natu smo zelo jasno povedali, da bomo v Pragi začeli naslednji krog širitve. Možnosti, da ne bi povabili nikogar, ni. Zato verjamem, da Sloveniji, če bo še naprej želela v Nato - in mislim, da bo - ne bo treba čakati dolgo.
V slovenskem proračunu bo predvidoma 1,5 do 1,6 odstotka BDP namenjenega obrambi. Je za Nato to dovolj?
Noben Natov uradnik se ne bo nikoli zadovoljil z vsotami, ki gredo za obrambo. Pač tako kot bi vsak šolski minister rad imel več denarja za šole ali pa tako kot bi vsak zdravstveni minister rad več denarja za bolnišnice. Vendar pa je pomembno, da države svojo varnostno politiko jemljejo resno. Da kadar rečejo, storili bomo to, potem to tudi zares storijo. Tako kot bi to storila vsaka zanesljiva zaveznica. In obenem se zavedajo, da s tem ne delajo zgolj usluge Natu. Vsaka država za svojo obrambo rabi dobro vojsko. Najsi bo nevtralna, najsi bo v Natu ali ne, rabi vojsko! Ali bi vi še vedno hoteli pošiljati svoje enote v akcijo, pa čeprav jim manjka vaje? Pa čeprav je mož premalo in nimajo dovolj orožja in jih s tem izpostavili veliki nevarnosti? Seveda ne bi!
