Svoj skromen prispevek najnovejši zgodbi v zvezi s hrvaškim delom Jadrana so vidno vznemirjeni dali tudi Slovenci, še ugotavlja v sobotni prilogi Panorama hrvaški Vjesnik. Srečanja in razprave o italijansko-hrvaški nameri bodo po napovedih časnika zaznamovala tudi september.
Ljubljana je, kot navaja Vjesnik, kot običajno na Zagreb naslovila vrsto provokacij, netočnih trditev in obtožb, in sicer v obliki note slovenskega zunanjega ministrstva. V njej je zapisano, da ima Slovenija "teritorialni stik z odprtim morjem" in ima zato tudi pravico razglasiti svojo EEZ. Številni so bili tudi odzivi slovenskih medijev in politikov. Istočasno je uradna Ljubljana stopila v stik s pristojnimi institucijami v Bruslju, navaja dnevnik, ki ob tem omenja srečanje slovenskega ministra za gozdarstvo in kmetijstvo Franca Buta z evropskim komisarjem za kmetijstvo in ribištvo Franzem Fischlerjem.
V Ljubljani se zavedajo, da bi po razglasitvi EEZ izginil pas odprtega morja, na katerem je temeljil 19. julija 2001 parafirani sporazuma o meji med tedanjima premieroma Slovenije in Hrvaške Janezom Drnovškom in Ivico Račanom, svari Vjesnik in opozarja, da se je treba zavedati, da bo Slovenija naredila vse, kar je v njeni moči, da bi Hrvaški preprečila razglasitev EEZ. Glede na že določen urnik prihodnjih srečanj in upoštevajoč dejstvo, da ni ostalo več veliko časa, da bo sabor zaključil delo glede tega, najverjetneje ne bo treba dolgo čakati na razplet zgodbe o EEZ, sklene časnik.