Slovenija si vse od osamosvojitve naprej v pogajanjih in dogovorih prizadeva predvsem za teritorialni izhod na odprto morje, je poudaril Drnovšek in dodal, da je bilo to vprašanje s Hrvaško že uspešno rešeno v slovensko-hrvaškem sporazumu o meji, ki je vključeval tudi izhod Slovenije na odprto morje, a ga Hrvaška ni do konca izpeljala, čeprav ima Slovenija legitimno pravico do takšnega izhoda. Če bi Hrvaška enostransko razglasila izključno gospodarski pas na Jadranu (EEZ) in tako zaprla Sloveniji izhod na odprto morje, ne da bi jo sploh vključevala kot enakopravnega partnerja v pogovore o tej temi, bi prejudicirala rešitev, o kateri so vsa ta leta tekli pogovori, meni predsednik.
Hrvaška bi z razglasitvijo EEZ obšla sporazum o meji in z enostransko odločitvijo naredila potezo, ki bi posegla v slovenski nacionalni interes, je prepričan Drnovšek, zato je Mesiću tudi dejal, da se lahko o takšnih vprašanjih odloča le sporazumno, saj gre za dolgoročne interese obeh držav. Vsaka enostranska poteza bi zelo poslabšala medseboje odnose med Slovenijo in Hrvaško, hkrati pa ne bi bila v skladu s politiko in načeli Evropske unije, v katero želi Hrvaška vstopiti. EU je namreč po Drnovškovih besedah nastala prav zato, da bi evropske države svoje spore reševale na drugačen način, in ne več z enostranskimi posegi ter emocionalno politiko, zlasti glede vprašanj meje.
S hrvaškim predsednikom sta se strinjala, da je treba nastalo situacijo glede hrvaške namere o razglasitvi EEZ pomiriti in to vprašanje rešiti s pogovori. Drnovšek je še dodal, da je takšne izjave, kot je napoved razglasitve EEZ, mogoče pričakovati v predvolilnem boju, v katerem je Hrvaška.
Drnovšek je hrvaške namere o razglasitvi EEZ komentiral tudi za hrvaške medije. "Zagreb in Ljubljana se morata pogovarjati skupaj in mirno o hrvaški nameri o razglasitvi EEZ na Jadranu," je dejal slovenski predsednik, da pa pri tem ne gre povečevati napetosti, pa je soglašal tudi njegov hrvaški kolega Mesić. "O tem se je treba pogovarjati skupaj, treba je razčleniti interese in brez kritik najti rešitev," je poudaril Drnovšek.
Tudi Mesić je v izjavi za novinarje poudaril, da "ne gre povečevati napetosti" glede vprašanja EEZ. "Tudi jaz se zavzemam, da za vsako vprašanje iščemo mirno rešitev," je dejal hrvaški predsednik, ki je dan prej, sklicujoč se pri tem na mednarodno pravo, dejal, da odločitev o ekonomski coni država sprejme samostojno, če pa ni mogoče najti rešitve, se predlaga arbitražo. "Vendar na škodo nikogar," je opozoril Mesić in sklenil, da je najpomembnejše zaščititi Jadran in ribji fond.
Na Ohridu za poglobitev sodelovanja med državami JV Evrope
Drnovšek se je na Ohridu udeležil regionalnega foruma z naslovom Dialog med civilizacijami. Cilj ohridskega foruma, ki so se ga udeležili predsedniki Makedonije, Slovenije, Albanije, SČG, Madžarske, Hrvaške in Bolgarije, je bil poglobitev dialoga in sodelovanja med državami Jugovzhodne Evrope ter podpora njihovim prizadevanjem za vključevanje v evropske povezovalne procese.
Zavezujemo se h kulturi dialoga, strpnosti in miru, da bi dosegli napredek, blagostanje in sodelovanje narodov in držav Jugovzhodne Evrope, so v sklepni deklaraciji imenovani "Sporočilo z Ohrida" zapisali udeleženci foruma.
Zibelka evropske kulture in civilizacije, še v preteklem desetletju območje vojn, uničevanj in etničnega čiščenja, vstopa v novo obdobje, v katerem bodo vladali dialog, razumevanje in sprava, piše v današnji deklaraciji. "Odločeni smo pokazati, da se regija lahko spremeni s pomočjo lastnih strategij in učinkovitih načinov dialoga ter prizadevanji na dinamičnem področju, kjer bodo ljudje ponovno odkrili spodbudno bogastvo razlik, kulturne izmenjave in sodelovanja ter njihovih različnih identitet." Priznanje obstoja več identitet za vsakega posameznika je pogoj za konstruktiven, praktičen in v prihodnost usmerjen dialog, ki bo poglobil in okrepil proces regionalnega sodelovanja in stabilnosti, še piše v sklepnem dokumentu. Sprava je pot do skupne prihodnosti, dialog pa mora postati novi refren, ki bo odzvanjal tako po regiji kot svetu, pa so besede, s katerimi se deklaracija končuje.
