Šeststo tisoč ljudi pogrešajo bližnji vsako leto v Evropi, kar polovica od teh je otrok. Zaskrbljujoče številke, katerim je svojo pozornost zadnja dva dneva v Ljubljani posvetilo več kot 20 držav, sploh zato, ker še vedno prevladuje mit, da so izginuli pač odšli sami.
Miroslav Kaczmarek, inšpektor poljske policije, na oddelku pogrešanih dela osem let. "Skoraj v vsakem primeru pogrešane osebe je morda v ozadju kaznivo dejanje, na primer spolna zloraba, trgovina z ljudmi," opozori Poljak, ki nikoli ne bo pozabil svojega prvega primera pogrešanega otroka.
"Šestletno deklico je ugrabili naključni moški sredi ceste in je z njo zbežal čez poljsko-nemško mejo. Po nekaj urah je bila najdena živa na nemški strani. Za nas je bil to zelo uspešen primer," pripoveduje. Zapleten primer, pravzaprav je bila deklica v neposredni nevarnosti, lahko bi jo umorili.
Pri nas med 400 do 600 pogrešanimi letno okoli tretjina predstavlja mladostnike in otroke, a gre za problematiko, s katero se bori vsa Evropa, tudi na Poljskem.
"Vsako leto beležimo okoli 25 do 30 tisoč pogrešanih, večina je najdenih v 24, 48 urah," pravi Kaczmarek.
Tudi pri nas se večina primerov razreši v enem dnevu, a ker ne gre vedno za srečen konec v fundaciji Amber Alert Europe, ki pomaga pri iskanju otrok, pozdravljajo, da je Svet EU pogrešane osebe in otroke postavil med prednostne naloge predsedovanja. V praksi to pomeni nove protokole in sodobne pristope pri iskanju, na primer uporaba dronov, psihološko profiliranje, zavarovanje materialnih sledi, vpliv spolne zlorabe na beg otrok in pomoč javnosti pri odkrivanju pogrešanih.
Frank Hoen, ustanovitelj in predsednik fundacije Amber Alert Europe in vodja Sekretariata Mreže policijskih strokovnjakov za pogrešanje osebe, pravi, da po tej konferenci Evropa, na pozitiven način, ne bo več enaka. "Lahko bomo rešili več pogrešanih otrok, oseb zaradi te odločitve Slovenije," meni.
In kaj storiti v primeru pogrešane osebe? Čim prej pokličite 113 oz. obvestite policijsko postajo, ostali, ki bi kar koli vedeli o izginotju osebe ali ozadju izginotja in se ne želijo izpostavljati, pa lahko pokličejo na anonimno telefonsko številko policije 080 1200. Na portalu e-uprava lahko oddate tudi anonimen elektronski zahtevek.
Damjan Miklič, vodja Mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe, je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil, zakaj je iskanje pogrešanih oseb tako zahtevno delo: "Že ob prijavi nastopi težava, ker je toliko neznanega. Ko se recimo zgodi kaznivo dejanje, imamo vsaj kraj dogodka," pove Miklič.
Izpostavil je, da se policija pri tem bori s kar nekaj miti. Kako je zdaj s tem – kdaj prijaviti, koliko časa čakati? "Da more miniti 24 ali celo 48 ur, da se osebo lahko prijavi za pogrešano, ne drži. Vse policije strmimo k temu in ljudi pozivamo, da pogrešano osebo prijavijo čimprej. Tako je bistveno več možnosti, da se jo najde živo in nepoškodovano," poudarja sogovornik.
Trenutno ima slovenska policija v evidencah 237 pogrešanih oseb, najstarejši primer pa sega v leto 1957. "Gre za nekega moškega z območja Celja, ki je odšel v Zagreb na avtosejem in se ni več vrnil," je povedal Miklič in pojasnil še, da ti primeri ne zastarajo in da oseba velja za pogrešano, dokler se je ne najde žive ali mrtve.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.