V koronskih mesecih si je marsikateri zidar, gostinec ali gradbenik kruh moral začeti služiti v drugi panogi, novi dejavnosti. "Tudi v času epidemije smo delodajalce opozarjali, da se zna zgoditi, da bodo ostali brez kadra, če ga odpustijo in točno to se je zgodilo," je povedala Mojca Pršina iz Direktorata za zaposlovanje na ministrstvu za delo.
Bazen kadrov na slovenskem trgu dela se tako naglo in neizprosno prazni, stanje pa dodatno slabša še naraščanje števila deficitarnih, torej iskanih poklicev. "Ti so tisti, pri katerih opažamo, da je premajhen vpis v srednješolske programe, v primanjkljaju pa so tisti, kjer na trgu dela opažamo premalo kadra, ki bi se zaposlil glede na potrebe delodajalcev," dodaja Pršina.
Po podatkih zavoda za zaposlovanje do konca leta 2022 praktično ne bo panoge, ki bi število zaposlenih manjšala. "Najbolj pa se vidi, da bo problem s kadrom v gradbeništvu, gostinstvu, prometu, predelovalnih dejavnostih, pa tudi v zdravstvu in socialnem varstvu," pa meni Damjana Košir iz Zavoda RS za zaposlovanje.
Tujci odhajajo v Nemčijo ali Avstrijo
Neustrezni delovni pogoji, prenizke plače in nagrade pa niso edini vzroki, zaradi katerih dela nima kdo opravljati, glavna težava je pravzaprav demografskega značaja. "S trga dela odhaja veliko število tistih, ki se upokojujejo, mladih, ki prihajajo po zaposlitev, je pa približno 10 tisoč manj od tistih, ki odhajajo," dodaja Koširjeva.
Mnogi delodajalci zato zaposlitev ponujajo tujcem: "Tudi ta bazen, recimo države bivše Jugoslavije, se je že izpraznil. Odhajajo v Nemčijo in Avstrijo, tako da to ni sistemska rešitev," svari Pršina.
Rešitev tudi ni iskanje delovne sile v študentskih vrstah. "Nekje jim lahko priskočimo na pomoč, nekje pa ne, ker je bazen študentov prazen. Je kar eno tretjino študentov manj kot v zadnjih desetih letih," pravi Carmen Zajc iz e-Študentskega servisa. Študenti lahko izbirajo med najrazličnejšimi deli iz ponudbe, ki je znova dosegla raven predkoronskega leta 2019. "Trenutno je zelo veliko del za preverjanje covidnih ukrepov, potem prodaja, delo v gostinstvu in turizmu, proizvodnja," opažajo na e-Študentskem servisu.
V iskanju rešitev mladim pomoč ponujajo tudi na ministrstvu za delo s podeljevanjem državnih štipendij za določena delovna področja, na katerih je premajhen vpis v izobraževalne programe, kjer se tradicionalno zaposlujejo tujci in recimo grozi ukinitev določenega izobraževalnega programa," pojasnjuje Pršina.
Gre predvsem za programe, kot so denimo mehanik, zidar ali pek. Storitve teh poklicev, pa tudi številnih drugih, bi namreč v vsakdanu prej ali slej pogrešali.
KOMENTARJI (251)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.