Poklicni rak nastaja tiho, pogosto brez jasnih opozoril, posledice pa se pokažejo šele čez leta ali desetletja. Azbest, kremenčev prah, industrijska topila, lesni prah, UV-sevanje – nevarnosti niso vedno tam, kjer jih pričakujemo. Predstojnica Kliničnega oddelka za medicino dela, prometa in športa v ljubljanskem Kliničnem centru Metoda Dodič Fikfak je v oddaji Svet na Kanalu A povedala, da ima delavec po zakonu pravico vedeti, čemu je izpostavljen: "Povedati bi mu moral delodajalec. Kar pomeni, da mora tveganje najprej poznati delodajalec in se tega tveganja zavedati. Nenazadnje ima delavec na voljo tudi sindikalne in delavske zaupnike, ki bi mu morali vse te informacije dati. Da ne govorim o varnostnem inženirju in specialistu medicine dela, ki ga morata o tem seznaniti in mu tudi povedati, kako se zaščititi."

Na vprašanje voditelja Adija Omerovića, ali varnostni inženir in zdravnik nosita kakršno koli odgovornost, če delavec zboli za rakom, je sogovornica jasna in kratka: "Ne. Po naši zakonodaji je edini, ki nosi odgovornost, delodajalec. On je tisti, ki se podpiše pod oceno tveganja in reče, da tveganj na delovnem mestu ni." To se ji ne zdi v redu, saj delodajalec pač ne more poznati vseh rakotvornih snovi v delovnem okolju, nenazadnje ni specialist za to. Zato bi se morala dolžnost sporočanja po njenem mnenju prenesti na kompetentne sodelavce in izbrane strokovnjake.
Med 200 in 400 rakov letno, povezanih s tveganji na delovnem mestu, je ocena, matematični izračun. "Če mi zdaj rečete, naj naštejem teh 400 primerov, vam jih ne morem. Če mi rečete, ali ste verificirali vsaj 10 poklicnih rakov, je moj odgovor ne. Nismo jih verificirali, smo jih pa izračunali. Za toliko primerov se je glede na slovensko industrijo izračunalo, da je pričakovanih rakov. Ne vemo pa. Zakaj ne vemo? Ker, prvič, ne vemo, katerim karcinogenom so slovenski delavci izpostavljeni, in drugič, ne vemo, kdo so ti delavci. Vemo pa, kateri so tvegani poklici in na kakšen način jih zaščititi."

In kakšna je ta zaščita? Kakšne sploh so pravice delavcev in kakšne so možnosti za odškodnino? V priloženem pogovoru tudi o tem, katere industrije so najbolj tvegane in katere vrste rakov so povezane z njimi.






















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.