"Včeraj zvečer mi je pisal Anže, da oživljajo voznika, ki ga je sesula slabost, in danes zjutraj sem v medijih prebrala, da je nesrečnik umrl. Bil je še toliko priseben, da je zapeljal na odstavni pas, da ga je ustavila ograja, da ni povzročil prometne nesreče, v kateri bi vzel še kakšno življenje s seboj v onostranstvo …" To je le ena od zgodb, ki jo najdemo na strani Sindikata poklicnih voznikov Slovenije (SPVS), kjer se dnevno srečujejo s konkretnimi primeri in so do potankosti seznanjeni, kakšnim – pogosto nevzdržnim delovnim razmeram so podvrženi zaposleni iz njihovega sektorja.
Na včerajšnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta so poslanci glasovali o svežnju o mobilnosti, ki ga je junija sprejel parlamentarni odbor za promet. Kot pravijo v Bruslju, je namen nove evropske zakonodaje o cestnem prometu "boj proti nelojalni konkurenci v sektorju cestnega prevoza blaga in hkrati izboljšanje pogojev za voznike". Novi predpisi naj bi povečali učinkovitost zakonodaje na treh ključnih področjih: napotitvi voznikov v mednarodnem prometu, kabotaži in času za počitek voznikov.
Voznik, denimo, na teden ne bo smel počivati več kot 45 ur v vozilu, temveč v ustrezni namestitvi, ki jo plača delodajalec. Delo bo moralo biti organizirano tako, da bodo vozniki več časa doma. Za zaznavanje kršitev bodo vgrajeni pametni tahografi, ki bodo zapisovali prečkanja meja in druge dejavnosti.
Novo je tudi pravilo o tako imenovanih napotenih delavcih. Nekateri prevozniki namreč zlorabljajo slamnata podjetja, kar izkrivlja konkurenco. "Za preprečevanje tega in za izboljševanje zaposlitvenih priložnosti za voznike bodo revidirani predpisi od cestnih prevoznikov zahtevali, da imajo znaten obseg dejavnosti v državi članici, kjer so registrirani," pojasnjujejo v Evropskem parlamentu.
Predpisi bodo vpeljali tudi obvezo, da se voznik vsakih osem tednov vrne v operativno središče podjetja. Predpisi bodo razširjeni tudi na prevoznike, ki uporabljajo lahka gospodarska vozila, težka nad 2,5 tone. Med drugim bodo kombije morali opremiti s tahografi.
"Vozniki ne hodijo k zdravnikom, zato v kartotekah niti nimajo zabeleženih hudih obolenj. Voznikov med tednom, ko ordinacije osebnih zdravnikov delajo, ni v Sloveniji – še za vsak vikend ne pridejo domov. Ogromno jih je po mesec, dva in več neprestano v kamionu, nekje v tujih državah. Gripe, prehlade, vnetje grla, manjše poškodbe (če ni ravno zlom), bolečine v ledvenih in vratnih hrbtenicah, driske, zobobole, tudi kakšno angino in pljučnico vozniki pretolčejo v kamionu. Bolni vozijo, delajo in se zdravijo, kot vejo in znajo. Goltajo lekadole, kupujejo ’arcnije’, nekaj na pamet, kar je na voljo po trgovinah in drogerijah v Nemčiji, Angliji, na Nizozemskem, v Belgiji ... V strahu pred vedno pogostejšimi infarkti, nekateri kar po lastni presoji ’preventivno’ vsak dan pogoltnejo aspirin. Če sta prehlad, gripa prehuda, si čez vikend namešajo kakšne energijske napitke z žganico, da jih ’flikne’ za sedeže na posteljo in utonejo v (ne)odrešilen spanec …"
— povzeto iz zapisa članice Sindikata poklicnih voznikov Slovenije
Večina voznikov dobiva minimalno plačo, preostanek pa v 'dnevnicah'
"Novo evropsko zakonodajo seveda pozdravljamo," pravi Saška Kumer iz Sindikata prometa in zvez na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). "Je pa še vedno veliko področij neurejenih," v isti sapi dodaja.
Kot najbolj pereč problem izpostavi to, da ima večina voznikov v Sloveniji v pogodbah za delo napisano minimalno plačo. V resnici pa so plačani po kilometru ali odstotku vrednosti prevoza. "Gre za ustni dogovor, ki pa ni nikjer zapisan," pojasni Kumerjeva.
Voznik tako zasluži toliko, kolikor kilometrov v mesecu prevozi, pomnoženo z dogovorjenim centom (za 10.000 kilometrov po 12 centov voznik dobi 1200 evrov). Na plačilnih listah prevoznik napiše 176 ur , ki jih plača po urni postavki minimalne plače, obračuna prispevke na minimalno plačo in preostanek zaslužka prikaže kot fiktivne dnevnice (1200 evrov = 630 evrov neto plače in 570 evrov dnevnic). "S plačilom po kilometru, odstotku prevoznik goljufa voznika in državo," pove sogovornica. Voznik bo na osnovi takega plačila za delo imel zelo nizko pokojnino (tudi bolniški stalež, nadomestilo na borzi, invalidnino …), v zdravstveno, pokojninsko in davčno blagajno pa pride manj dajatev in prispevkov.
"S plačilom po kilometru prevoznik tudi negativno stimulira voznika in ga spodbuja, da prevozi čim več, da bo več zaslužil. Posledice se kažejo v preutrujenih voznikih, prometnih nesrečah, mahinacijah s tahografi in voznikovimi karticami," pove Kumarjeva.
Spijo v razgretih kabinah, brez klime
Kot še opozarjajo na SPVS, klimatske naprave v tovornjakih delujejo samo ob prižganem motorju. Ko vozilo miruje in je motor ugasnjen, hlajenja ni. Vozniki morajo v vozilih opraviti redni dnevni počitek (od 9 do 11 ur) in večinoma tudi tedenski počitek (od 24 do 45 ur).
"V poletni vročini je v kabinah tovornjakov nemogoče zadostno počivati. Temperature v kabini narastejo na 40, 50 in več stopinj Celzija. Nespočiti vozniki pomenijo grožnjo za varnost lastnega življenja in vseh ostalih udeležencev prometa. Sprašujem vas, zakaj EU komisija na evropski ravni ne izda uredbe, ki bi uzakonila, da je za tovorna vozila na špediciji obvezna vgradnja eksterne klimatske naprave, in določi standarda te naprave. Vozniku mora biti dana možnost vsakodnevnega kvalitetnega počitka," so še jasni na SPVS.
KOMENTARJI (119)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.