Delegaciji Združenja slovenskih častnikov iz Brežic in Letalske zveze Srbije in Črne gore sta v Beogradu položili vence na grob slovenskega letalskega pionirja Edvarda Rusjana, ki je 9. januarja 1911 umrl v letalski nesreči v srbski prestolnici. Ob 95. obletnici Rusjanove smrti bosta grob v ponedeljek obiskali tudi delegaciji mestne občine Nova Gorica na čelu z županom Mirkom Brulcem in Letalske zveze Slovenije, ki ju bo sprejel beograjski župan Nenad Bogdanović.
Delegacijo letalske zveze SČG je vodil njen generalni sekretar Vuletić, iz Brežic pa je prišel v Beograd na spominsko slovesnost avtobus s 45 člani Združenja slovenskih častnikov in njihovih družin. S slovenskega veleposlaništva v SČG sta bila ob Rusjanovem grobu odpravnica poslov Jadranka Šturm Kocjan in vojaški ataše Franc Ošljak, med številnimi Beograjčani pa velja omeniti nekdanjega načelnika generalštaba vojske SFRJ Stevana Mirkovića.
Letalo iz bambusovih palic
Edvard Rusjan se je rodil v Trstu 6. julija 1886, veselje za letalstvom pa ga je prevzelo leta 1905, nekaj let potem, ko se je njegov oče z družino vrnil v rodno Gorico. Že leta 1908 je skupaj z dve leti starejšim bratom Jožetom izdelal letalo iz bambusovih palic in lepenke. Leto dni pozneje sta brata izdelala svoje prvo motorno letalo (EDA I), 12 metrov dolg dvokrilec z osemmetrskim razponom kril.
25. november 1909 se šteje za dan, ko je takrat 23-letni Rusjan prvič poletel, njegova EDA I pa je pozneje uspešno prestala še nekaj poletov. Rusjanu se je prvi polet z motornim letalom posrečil šest let po podobnem poskusu znamenitih bratov Wright iz ZDA, ki sta pozneje sprožila mrzlično tekmo za dosego višinskega in časovnega rekorda v letenju.
Rusjan med znamenitimi imeni
Med pionirji svetovnih letalskih konstruktorjev in letalcev iz obdobja 1903 do 1914je le 31 imen, Rusjan pa je po kronološkem vrstnem redu uspešnih poskusov uvrščen na 12. mesto, pred znamenitim Nizozemcem Anthonyjem Fokkerjem (1890-1939), ki je na 21. mestu in ki je uradno s svojim letalom prvič poletel leta 1911.
Na velikonočni ponedeljek prvič pred publiko
Po letalu EDA I je sledilo še več bolj ali manj posrečenih različic, med vsemi pa sta bili najuspešnejši EDA V in EDA VII. Rusjan je pred publiko prvič nastopil na velikonočni ponedeljek, 28. marca 1910, ko so v Mirnu poskrbeli za prvo letalsko prireditev.
Izdelovanje letal v domači delavnici ni bilo dobičkonosno in brata Rusjan sta kmalu porabila vse družinske prihranke. Med iskanjem sponzorja sta 1910 spoznala zagrebškega poslovneža Mihajla Merčepa. Preselila sta se v hrvaško prestolnico z željo, da bi odprla tovarno za serijsko izdelavo in prodajo letal, v ta namen pa sta z Merčepom pozneje krenila na letalsko turnejo po Balkanu.
Usodna nesreča
Po uspelem nastopu v Zagrebu so se odpravili v Beograd, kjer pa je Rusjan tragično končal svojo kratko, a uspešno kariero letalskega konstruktorja in letalca. Vremenske razmere za letenje na dan nastopa, 9. januarja 1911, niso bile ustrezne, saj je pihal močan veter, toda Rusjan ni hotel razočarati publike in je vseeno poletel. Veter je zlomil krilo njegovega letala, ki je strmoglavilo pod znamenito Kalamegdansko trdnjavo, hudo ranjeni Rusjan pa je umrl na poti do bolnišnice.
Grob "varuje" Beograd
Rusjana so pokopali v Beogradu. Za pogreb so poskrbele lokalne oblasti, beograjski trgovci pa so zbrali denar za nagrobni spomenik. Pogreba se je udeležilo za tiste čase ogromno ljudi. Beograd je takrat štel približno 70.000 ljudi, v sedem kilometrov dolgi povorki pa je krsto pospremilo na pokopališče kar 14.000 Beograjčanov.
Srečko Gombač, ki je o bratih Rusjan napisal knjigo, je ob današnji spominski slovesnosti spomnil, da se je pred 95 leti od Edvarda na pokopališču poslovil znameniti srbski dramatik Branislav Nušić, ki je staršem tragično preminulega letalca sporočil, da bo Beograd skrbno varoval njegov grob.
