'Namen razpisa je zmanjševanje števila čakajočih pacientov na dopustno čakalno dobo'

Že danes bo na spletni strani ministrstva za zdravje objavljen nacionalni razpis za zmanjševanje čakalnih dob. "Do 10. avgusta se bodo lahko na razpis prijavili izvajalci storitev, s katerimi bodo nato 20. avgusta sklenjene pogodbe. S 1. oktobrom začenjamo izvajati storitve," je na tiskovni konferenci razložil državni sekretar Robert Cugelj.

Za namen razpisa so angažirali tudi nacionalni klicni center, ki bo kontaktiral paciente s seznama in jih povprašal, ali želijo ostati pri svojem izvajalcu zdravstvenih storitev ali pa bi želeli premestitev k izvajalcu s krajšo čakalno dobo, je dejal Cugelj. "Paciente bodo začeli klicati v drugi polovici septembra," dodaja zdravstveni minister Janez Poklukar.

Zdravstvene storitve bodo na voljo bolnikom, ki bodo na dan objave razpisa uvrščeni na čakalni seznam, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in čakajo najdlje. "Razpis obravnava preko 20 tisoč pacientov, ki bodo uvrščeni na čakalne sezname," je dejal minister za zdravje.

"Javno zdravstvo je naš temelj, na tem gradimo in s tem razpisom ga dopolnjujemo," pravi Poklukar. "Kot veste, smo nedavno sprejeli zakon o zagotavljanju sredstev za financiranje investicij v naslednjih 10 letih, nato pa še zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki prinaša tudi današnji razpis. Ti ukrepi prinašajo kakovostnejšo, varnejšo in pravočasno obravnavo pacientov," še dodaja.

Skladno s sprejetim zakonom o nujnih ukrepih v zdravstvu se bodo lahko na razpis za zmanjševanje čakalnih dob prijavili javni zdravstveni zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti ali so vpisani v register zasebnih zdravstvenih delavcev.

Epidemija še podaljšala čakalne dobe

"Epidemija nas je vse, še posebej pa zdravstvo, postavila v zelo nehvaležen položaj. V zadnjih 15 mesecih so se ustavili številni programi, prav tako pa je bilo treba v tem času zaradi pomanjkanja kadra številne zdravstvene delavce premeščati na covidne oddelke, kar je še podaljševalo čakalne vrste," pravi Poklukar.

Minister dodaja, da bodo sicer številne bolnišnice v drugem polletju nadoknadile zamujeno v prvi polovici. "Tisto, kar smo se naučili v tem času, je, da mora biti zdravstvo pripravljeno na vse mogoče scenarije. Če želimo, da bodo covidni oddelki normalno delovali in da se bodo tudi vse zdravstvene storitve odvijale v maksimalnem obsegu, potem je nujno, da izboljšamo dostopnost do zdravstva," je dejal.

Čakalne vrste so sicer težava že vrsto let, na kar je opozoril tudi Poklukar. Povedal je, da trenutno na prvi pregled čaka preko 75 tisoč prebivalcev Slovenije, na diagnostične storitve pa jih čaka več kot 100 tisoč. "Želja je, da to nezadostnost ukrepov iz preteklosti nadoknadimo z javnim razpisom. To pa lahko naredimo le na način, da v središče postavimo pacienta ter kakovostno in pravočasno izvajanje zdravstvenih storitev."

Podaljšanje nacionalnega razpisa do konca prihodnjega leta je v nedavno sprejetem zakonu predlagala vlada. V postopku sprejemanja zakona pa je opozicija svarila predvsem pred privatizacijo javnega zdravstva. Na njihovo vztrajanje so tako opredelili tudi kaskadni sistem, kar pomeni, da bodo z razpisom najprej zapolnili vse proste kapacitete v javnih zdravstvenih zavodih, sledili bodo koncesionarji, nato pa še vsi ostali, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje.

"Želimo zagotoviti transparentnost, zato se bodo storitve podeljevale po prednostnem kriteriju – najprej javni zdravstveni zavodi in nato naprej – in po merilu časovne izvedbe storitev," je razložil državni sekretar. Tako bo storitev dobil tisti izvajalec, ki bo v krajšem obdobju ponudil več storitev, pravi. Ob tem je Cugelj poudaril še, da "ima ministrstvo za zdravje skladno z zakonom možnost izvesti še dodatne razpise, če ugotovijo, da so določene storitve, ki niso zajete v trenutnem razpisu, potrebne ali pa če se pojavijo novi pacienti, ki imajo nedopustno čakalno dobo".

Pri izboru storitev, ki so predmet nacionalnega razpisa, so bili upoštevani kriteriji: nedopustna čakalna doba, vpliv čakalne dobe na poslabšanje zdravstvenega stanja in vpliv čakalne dobe na trajanje delavčeve odsotnosti z dela.

Projektu namenjajo 65 milijonov evrov, ki so jih zagotovili pretežno iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je razkril minister: "Sredstva smo zagotovili iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in iz proračuna."