Minister Poklukar uspešno prestal tudi drugo interpelacijo

Poslanka poslanske skupine nepovezanih poslancev Eva Irgl je med očitki Poklukarju med drugim izpostavila netransparenten razpis za helikoptersko nujno medicinsko pomoč (HNMP) in pomanjkanje vizije za reševanje pomanjkanja kadra v policiji. Samo v zadnjih letih je policijo zapustilo približno 800 policistov, je opozorila in na ministra naslovila vprašanje, ali ima kratkoročen ali dolgoročen načrt za reševanje kadrovske problematike.

Izpostavila je tudi problematično reorganizacijo v centru za varovanje in zaščito in očitke zoper nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jusića, zoper katerega je tožilstvo nedavno na sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo. Državljani morajo imeti zaupanje v institucije, kot je center za varovanje in zaščito (CVZ), danes pa tega zaupanja ni oziroma je porušeno, je poudarila Irgl.

Aleksander Reberšek (NSi) je ministru očital poslabšanje varnostne situacije v času njegovega mandata, neobvladovanje varnostnih razmer na območjih z romskih prebivalstvom in prirejanje razpisa za HNMP. "Ko smo vas dobili s prsti v marmeladi, ste preklicali razpis za HNMP, zdaj, ko se je prah malo polegel, ste ga po tihem spet objavili," je bil kritičen Reberšek.

Ministra je vprašal, zakaj je v ponovljenem razpisu za HNMP med tehničnimi specifikacijami dodal rumeno barvo helikopterja, ki se je je v prvem razpisu "otepal", in zakaj ni upošteval dokumenta ministrstva za zdravje, v katerem je zdravstvo podalo strokovne zahteve za medicinski del reševalnega helikopterja.

Vida Čadonič Špelič je v predstavitvi interpelacije dejala, da je vladi od začetka mandata uspelo razgraditi Policijo, kar je "izvirni greh, da danes Slovenija ni več tako varna država, kot je bila ob prevzemu funkcije te vlade". Ponovila je njegove besede, da je varnostne romantike konec, in dodala, da to vsi, ki živijo predvsem na Dolenjskem, že dolgo vedo.

"Posledica politizacije Policije se torej kaže na vsakem koraku. Vi ste žal bolj izvrševalec želja predsednika vlade, zato se včasih vprašam, ali vas res tako malo spoštuje, da vas vedno znova pošilja v ogenj, da ste si zaslužili že drugo interpelacijo?" je povedala.

Najprej je spomnila na majsko razkritje afere izkoriščanja tujih delavcev, v središču katere se je znašel kobariški gostinec Aleš Hvala, ki naj bi izkoriščal in preprodajal filipinske delavce. Hvala je tudi sošolec in prijatelj ministra ter nekdanjega šefa Policije Senada Jušića ter brat vodje kabineta ministra Poklukarja, zato "gre za resen sum, da je prišlo do sistemskega prikrivanja trgovine z ljudmi in posledično politične odgovornosti ministra Poklukarja in vrha Policije".

Izpostavila je še, da je bila delegacija ministrstva za notranje zadeve v času preiskave pri njem na kosilu, posebej zaskrbljujoče pa je, da naj bi bil Hvala predhodno obveščen o policijski preiskavi, je dejala. To po njenih besedah kaže na možnost vplivanja na preiskavo in odtekanja informacij iz vrst Policije.

Čadonič Špelič je opozorila tudi na razpad centra za varovanje in zaščito (CVZ). Ta bo po reorganizaciji umeščen v upravo za policijske specialnosti, ki jo vodi Martin Jazbec. "Reorganizacija je način, kako se bodo rešili vseh kadrov, ki so kritični ali morda preveč strokovni," je dejala. Dodala je, da bodo končno lahko umaknili tudi Jazbeca, kar naj bi si Golob želel že od začetka mandata, na nova delovna mesta pa zaposlili ministru zveste kadre.

Žan Mahnič (SDS) pa je med očitki ministru izpostavil tudi padanje učinkovitosti policije. Po njegovi oceni vodstvo policije in ministrstva ne obvladujeta razmer na policiji in ji ne zagotavljata sredstev za kadrovske in materialne zadeve, odgovornost za to pa bi po njegovi oceni moral prevzeti minister Poklukar. "Varnostna situacija se povsod poslabšuje, ne samo v centru države, tudi drugje," je poudaril.

Janja Sluga in Jožica Derganc (Svoboda) sta predlagateljem očitali, da njihov način delovanja temelji na neosnovanem obtoževanju in ustvarjanju nezaupanja. To je tipična zgodba interpelacije v tem mandatu, je poudarila Sluga.

"Da se neke stvari v interpelacijo napišejo neargumentirano in neosnovano, potem pa se v razpravi dogaja in dodaja in išče vedno znova nove zgodbe in stvari, kjer se ministra potem diskvalificira. Torej, najprej neosnovano obtožuješ, potem posledično rečeš, da zaupanja ni," je poudarila Sluga.

Ugotavlja sicer, da se ob interpelacijah notranjih ministrov izmenjujeta dve "zimzeleni" temi, "najprej so to migracije, ko ni migracij, so pa Romi." Statistični podatki kažejo na izboljšanje varnostnih razmer," je poudarila Derganc. Po njeni oceni se je minister Poklukar odločno odzval na varnostne izzive, s katerimi se sooča Slovenija, in bil zelo odziven, ko je prihajalo do nepričakovanih in nenapovedanih varnostnih dogodkov.

Sluga se je obregnila tudi zoper NSi, ki da govori o poslabšanju varnostne situacije, ne opozarja pa na nasilje v družini in nad ženskami, ki ga je čedalje več. "Tudi enkrat ne slišim opozoril s strani krščanskih demokratov, da bi se bilo treba o tem pogovarjati. To kažejo številke, statistika. Številke, ki jih berete vi in ki jih očitate ministru, so ves čas približno enake," je poudarila.

Poklukar je v odgovoru na interpelacijo v DZ odločno zavrnil očitke predlagateljev. Po njegovi oceni so nekateri očitki ne le površni in posplošeni, ampak tudi nevarno zavajajoči.

Poudaril je, da spoštuje demokratični institut interpelacije. A ga hkrati skrbi raven argumentacije, ki je tokrat predstavljena v besedilu interpelacije. Vsebine, ki jih predlagatelji navajajo, po njegovem namreč temeljijo na posplošenih trditvah, brez jasnih dokazov, preverljivosti, kaj šele ustreznih analiz.

Glede preiskave sumov trgovine z ljudmi je spomnil, da postopek vodi pristojno državno tožilstvo in da je zadeva v fazi predkazenskega postopka. Postopka zaradi interesov preiskave ne more komentirati, niti z njim ni seznanjen, je poudaril. Ob tem je spomnil tudi na izredni nadzor in notranjevarnostni postopek, ki ju je v tej zadevi sprožila policija.

Priznal je, da podjetnika Aleša Hvalo pozna, kot tudi, da je sestra podjetnika Hvale vodja njegovega kabineta. Odločno pa zavrača očitke in insinuacije, da bi bil o tem ali o katerem koli drugem predkazenskem postopku, ki ga vodita Policija in tožilstvo, obveščen "ali da bi jaz kogarkoli in kadarkoli obveščal ali vplival na predkazenski postopek. In prav tako tudi ne vodja mojega kabineta. To ne drži, vse drugo je laž in natolcevanje," je izpostavil.

Poudaril je, da Slovenija boju proti trgovini z ljudmi namenja resno in sistematično pozornost, v primeru Hvala pa so bile po njegovi oceni vse aktivnosti izvedene nemudoma in skladno z veljavnimi protokoli. Ukrepanje je bilo usmerjeno v zaščito domnevnih žrtev in zagotovitev njihove varnosti, je navedel.

Minister ostro zavrača tudi očitke predlagateljev o poslabšanju varnosti v državi. Ta "znova in znova ponavljajoča mantra" predlagateljev po mnenju Poklukarja nikakor ne vzdrži vsebinske presoje, saj objektivni varnostni indikatorji tako domači kot mednarodni kažejo dobro in stabilno varnostno sliko Slovenije.

Navedbo je podkrepil s podatkom, da je imela Slovenija v zadnjih desetih letih na mednarodnem kazalniku Globalni indeks miru ves čas vrednosti med 1,33 in 1,43 točke, "kar nas uvršča na zavidljivo deveto mesto med vsemi državami sveta". Poudaril je tudi, da Policija sistematično spremlja in analizira varnostne razmere ter na podlagi ugotovitev sproti izvaja tako operativne kot preventivne ukrepe.

Po oceni ministra je Slovenija skupaj s Hrvaško in Italijo pomembno prispevala k zmanjšanju nezakonitih prehodov državne meje in boju proti tihotapljenju migrantov. Policija od jeseni 2023 izvaja tudi notranjo kontrolo na meji s Hrvaško in Madžarsko, je spomnil. "Ta ukrep nedvomno deluje in pripomore k večji varnosti Republike Slovenije, poudarjam pa, da bomo ukrep odpravili takoj, ko bo to mogoče."

Ostro zavrača tudi očitek predlagateljev, da Policija ne obvladuje varnostnih razmer v jugovzhodni Sloveniji, kjer živi romsko prebivalstvo. "Ta očitek enostavno ne drži in je žaljiv do vseh policistk in policistov, ki dan in noč opravljajo svoje naloge na tem območju," je poudaril. Spomnil je, da Policija od lanskega junija v tem delu države izvaja poostren nadzor z večjim številom policijskih enot v občinah, kjer živi romska populacija, na varnostno obremenjenih območjih izvaja tudi več intervencij in represivnih ukrepov, pa tudi več preventivnih dejavnosti, je navedel.

Minister zavrača tudi očitke o političnem vmešavanju v kadrovske postopke na Policiji in o zanemarjanju kadrovske slike v Policiji. "Policija v tem mandatu ni orodje politike. Je institucija z dolgo tradicijo, zgrajena na spoštovanju zakonitosti, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, znanju, izkušnjah in strokovnosti," je poudaril.

A se s kadrovskimi težavami soočajo vsi varnostni organi v državah EU, je opozoril. "Slovenija pri tem ni izjema, vendar je med tistimi državami, kjer smo se izzivov lotili resno, sistemsko in strateško," je zagotovil. Med dosežki na kadrovskem področju je med drugim izpostavil, da so letos prejeli 444 vlog za vpis v Višjo policijsko šolo v Tacnu, kar po njegovem ni naključje.

Glede očitka predlagateljev o problematični reorganizaciji centra za varovanje in zaščito (CVZ) je spomnil, da je bila ta odrejena zaradi številnih nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v izrednem nadzoru. Zagotovil je, da se reorganizacija izvaja premišljeno in v skladu z določbami zakona o javnih uslužbencih, prav tako zagotavlja, da ne bo vodila v odpuščanja. "Nobenemu uslužbencu delovno razmerje zaradi tega postopka ne bo prenehalo," je zagotovil. Med cilji reorganizacije je izpostavil boljšo razporeditev nalog, večjo operativno prilagodljivost in hitrejši odziv na varnostne izzive.

Pri očitkih glede nakupa dveh namenskih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč (HNMP) se minister ne more znebiti občutka, da si predlagatelji interpelacije nikakor ne želijo, da bi bila helikopterska nujna medicinska pomoč v Sloveniji javna storitev. "Predlagatelji bi očitno želeli privatizirati še kuhinje naših babic, a zagotavljam vam, da bo helikopterska nujna medicinska pomoč v Sloveniji javna storitev," je poudaril.

O ponovljenem postopku javnega naročila helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči je pojasnil, da v dosedanjem postopku ni bilo napak, ki bi terjale bistvene spremembe v novem razpisu. Zavrača tudi očitek, da gre za identičen razpis. Zagotovil je, da je postopek zakonit, pregleden in strokovno utemeljen.

Za uspeh interpelacije o delu in odgovornosti ministra, za obravnavo katere je imel DZ na voljo 13 ur, bi predlagatelji potrebovali 46 poslanskih glasov. Predlagatelji so jih imeli skupno 11, tudi ob podpori 24 poslancev največje opozicijske stranke SDS pa nimajo zadostnega števila poslanskih glasov za odhod Poklukarja z ministrskega stolčka.

V koalicijskih strankah Gibanje Svoboda, SD in Levica pa so tudi v teh dneh zatrdili, da ni možnosti za uspeh interpelacije, "ki jo bodo brez težav zavrnili".

Opozicija je v mandatu vlade Roberta Goloba doslej v DZ vložila skupno 12 interpelacij, od tega dvakrat celotne vlade. Na podlagi teh interpelacij sicer ni bil razrešen še noben minister.