Pokojnine bodo. Vprašanje je, kakšne

"Naš sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti. Ljudje, ki danes delajo, s prispevki financirajo pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Če je teh ljudi manj, morajo prispevati več ali pa moramo sredstva najti nekje drugje", opozarja raziskovalec z Inštituta za ekonomske raziskave dr. Andraž Rangus.

To pomeni, da se vprašanje staranja prebivalstva ne dotika le upokojencev, ampak vseh. Predvsem generacij, ki danes šele gradijo svojo prihodnost.

Demografske spremembe vplivajo tudi na gospodarstvo. OECD ocenjuje, da bi se lahko zaradi staranja prebivalstva rast BDP na prebivalca v prihodnjih desetletjih upočasnila z enega odstotka na približno 0,6 odstotka letno.

"To se sliši malo, vendar ni. To je tako, kot če bi se danes peljali 100 kilometrov na uro, čez nekaj desetletij pa samo še 60. Gospodarstvo bo še vedno raslo, vendar bistveno počasneje," pojasnjuje Rangus.

Po njegovih besedah zato ni pomembno le, koliko ljudi dela, ampak predvsem koliko vrednosti ustvarijo. Če bo delavcev manj, bomo potrebovali več znanja, boljšo tehnologijo in večjo produktivnost.

Vprašanje, ki skrbi številne Slovence, je preprosto: bomo ljudje, ki smo danes stari 30 ali 40 let, sploh dočakali pokojnino? Rangus odgovarja, da razlogov za paniko ni. "Ne gre za to, da pokojnin ne bo. Vprašanje je, v kakšni družbi bomo živeli in kako bomo spremembe pravočasno prilagodili. Če bomo ukrepali dovolj zgodaj, posledic ne bomo občutili tako močno." Pri tem opozarja na zanimivo dejstvo. Čeprav bomo verjetno delali nekoliko dlje, bomo živeli dlje in tudi dlje prejemali pokojnino.

"Današnje generacije bomo morda delale do višje starosti, vendar bomo hkrati živeli dlje kot generacije pred nami. Zato ne bomo prikrajšani za število let, ki jih bomo preživeli v pokoju."

V javnosti se staranje prebivalstva pogosto predstavlja kot katastrofa. Rangus meni, da je tak pogled preveč enostranski. "Staranje prebivalstva je velik civilizacijski uspeh. Živimo dlje in živimo bolj zdravo." Pri tem navaja tudi raziskave, ki kažejo, da imajo današnji sedemdesetletniki podobne kognitivne sposobnosti in telesno zmogljivost, kot so jih imeli ljudje v srednjih petdesetih letih pred nekaj desetletji.

Po njegovem mnenju zato ni vprašanje, ali živimo predolgo, ampak ali bomo znali daljše in bolj zdravo življenje vključiti v drugačno organizacijo dela in družbe.

Kako bo Slovenija videti čez dvajset let, če ne bomo naredili skoraj nič? "Slovenija bo še naprej delovala. Bo pa postala država vedno težjih in dražjih odločitev," opozarja sogovornik. Če bo starejšega prebivalstva vedno več, delovno aktivnih pa manj, bo morala država iskati odgovore na neprijetna vprašanja. Bodo višji davki? Višji prispevki? Nižje pravice? Več zadolževanja?

"Če bomo iz sistemov izplačevali več, kot vanje prispevamo, bomo morali razliko nekako pokriti. Temu se ni mogoče izogniti."

Velikokrat slišimo, da bo pomanjkanje delavcev rešilo priseljevanje. Rangus opozarja, da je to le del odgovora. "Migracije lahko kupijo čas, ne morejo pa ustaviti demografske ure."

Spominja, da tudi priseljenci uporabljajo zdravstveni sistem, pridobivajo pokojninske pravice in se sčasoma postarajo. Poleg tega se za izobražene delavce danes bori skoraj vsa Evropa. Slovenija pa po njegovem mnenju še vedno premalo izkorišča potencial visoko izobraženih tujcev, ki prihajajo k nam.

Po besedah Rangusa obstajajo rešitve, vendar zahtevajo dolgoročno razmišljanje.

Med ključnimi ukrepi izpostavlja hitrejše osamosvajanje mladih, dostopnejša stanovanja, zgodnejši vstop na trg dela, večjo zaposlenost starejših in vlaganje v produktivnost. "Največji neizkoriščen potencial imamo pri starejših. Med 55. in 59. letom je delovno aktivnih približno tri četrtine ljudi, po 60. letu pa se ta delež skoraj prepolovi."

Pomembno vlogo vidi tudi v tehnologiji in umetni inteligenci. "Če bomo vlagali v znanje in tehnologijo, bomo lahko z manj dela ustvarili več. Prav produktivnost bo odločala o tem, kako uspešno bomo premagali demografske izzive."

Na vprašanje, kdaj bomo posledice zares občutili, Rangus odgovarja preprosto:"Demografijo občutimo že danes." Vidimo jo v pomanjkanju delavcev, v pritiskih na zdravstveni sistem in v vse večjih stroških oskrbe starejših. Največji pritisk na javne finance sicer strokovnjaki pričakujejo med letoma 2050 in 2060, ko bodo številčne generacije upokojene, na trg dela pa bodo prihajale manjše generacije. Rangus demografijo primerja z valom, ki se približuje obali. "Vprašanje ni, ali bo prišel. Vprašanje je, ali nas bo zadel z vso silo ali pa bomo nanj pravočasno pripravljeni."

In prav v tem je bistvo demografske zgodbe. Prihodnost slovenskih pokojnin ni odvisna le od števila rojstev ali priseljencev. Odvisna bo predvsem od tega, kako hitro bomo začeli sprejemati odločitve, ki jih že danes poznamo.