Najnižja pokojninska osnova tako po novem znaša 85.268 tolarjev, osnova za odmero dodatnih pravic 72.066 tolarjev, najvišja pokojninska osnova pa 341.074 tolarjev. Državna pokojnina bo poslej znašala 28.394 tolarjev, kmečka borčevska pokojnina (ta je bila po prejšnjem zakonu enaka najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo) pa 72.478 tolarjev.
Najnižja pokojnina za 15 let delovne dobe bo po uskladitvi znašala 29.844 tolarjev, na novo pa se določi tudi dodatek za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence (72.066 tolarjev). Starostna oz. družinska pokojnina kmetov bo odslej znašala 36.239 tolarjev.
Po besedah svetovalca generalnega direktorja ZPIZ Jožeta Kuhlja je bila stopnja rasti plač v zadnjih sedmih mesecih 0,0848, stopnja rasti pokojnin pa 0,061, kar pomeni razliko 0,024. Slednja je glede na novo metodologijo za izračun potrebne uskladitve in stopnje rasti pokojnin tolikšna, da je povzročila tudi dvig najvišje pokojninske osnove. Ta je bila namreč že dlje časa "zamrznjena". Ker je potrebno ohraniti sedanje razmerje med najvišjo in najnižjo pokojninsko osnovo (4 : 1), je treba najvišje pokojnine povečati za 0,7 odstotka. Sicer pa ni več mogoče govoriti o natančnem znesku najvišjih pokojnin, saj so te po spremenjenem pokojninskem zakonu odvisne od delovne dobe in od davčnega statusa posameznika oz. davčnih olajšav, je na seji upravnega odbora ZPIZ pojasnil Kuhelj. Dodal je, da naj bi bilo približno 3500 upravičencev, katerih pokojnina se bo ustrezno spremenila oz. valorizirala.
V skladu z novelo pokojninskega zakona je poleg običajne uskladitve na začetku leta mogoča tudi uskladitev pokojnin v septembru, in sicer če ZPIZ ugotovi razliko med rastjo povprečnih plač in pokojnin, izplačanih od januarja do julija. Letos je bila prva uskladitev (za približno pet odstotkov) izjemoma februarja, od 1. septembra pa se pokojnine uskladijo za omenjeno razliko oz. povečajo za dodatnih 7,2 odstotka.
