Predlogu za izredno uskladitev pokojnin v poslanskih skupinah naklonjeni

Slovenija je v času finančne in gospodarske krize uvedla nekatere varčevalne ukrepe, ki so med drugim vplivali tudi na višino pokojnin. Kot so navedli v SDS, je zamrznitev usklajevanja pokojnin z gospodarsko rastjo v preteklih letih vplivala na gmotni položaj upokojencev, kar je treba popraviti, zato omenjeni predlog načeloma podpirajo.  

V NSi so prav tako naklonjeni dvigu pokojnin in odpravi krivic, ki so bile v pokojninski zakonodaji storjene v preteklosti.

V SMC so zagotovili, da si bodo prizadevali za pravične in finančno vzdržne rešitve. Strinjajo se, da je v preteklosti prišlo do nesorazmerij in neenake obravnave upokojencev, ki so se upokojili v različnih obdobjih. Ureditev tega vprašanja zato podpirajo.

Najbogatejšim največ in najrevnejšim najmanj?

"Seveda je treba pokojnine zvišati in upokojencem omogočiti dostojno starost," so prepričani v opozicijski LMŠ. Izredni uskladitvi pokojnin zato ne nasprotujejo. A ob tem opominjajo, da bi morala odgovorna politika narediti več za dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne. Poskrbeti bi morala denimo za razvojni preboj in dvig dodane vrednosti, mladim pa omogočiti čim prejšnje osamosvajanje. 

Prav tako sta predlogu naklonjeni poslanski skupini SD in NeP.

V SAB se zavzemajo za vse rešitve, ki gredo v prid upokojencem. Tako bo po njihovih zagotovilih tudi v bodoče ne glede na predlagatelja.

V Levici pravijo, da se že ves čas zavzemajo za odpravo krivic, ki so bile v preteklosti storjene upokojenkam in upokojencem. Predlog DeSUS-a podpirajo, pri čemer poudarjajo, da ne rešuje niti vseh preteklih krivic niti krivic iz časa aktualne vlade. Pri tem imajo v mislih predvsem uskladitev pokojnin v letošnjem letu, ki ni upoštevala dejanskih plač v letu 2020. Tako menijo, da je bila redna uskladitev, po kateri so se pokojnine od 1. januarja zvišale za 2,5 odstotka, neustrezna. Izredna uskladitev bi morala biti po njihovem mnenju sicer v absolutnem znesku. To pomeni, da bi se vsakemu upokojencu pokojnina zvišala za enak znesek, medtem ko bi po predlogu DeSUS najbogatejši upokojenci dobili največ in najrevnejši najmanj.

Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je predlog DeSUS ocenil kot "zanimivo zadevo", ki jo podpirajo. Ker pa je postopkovna pot zapletena, je po njegovem težko verjeti, da bo sprejet.

Prikrajšani tudi letos

V Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so glede povračila prenizko izplačanih pokojnin v obdobju od leta 2010 do leta 2015 zaradi gospodarske krize že večkrat povedali, da je večina zaradi izrednih uskladitev pokojnin že na boljšem, kot bi bila v primeru usklajevanja po sistemskem zakonu. Primanjkljaj iz tega obdobja je le še pri upokojenih do vključno leta 2010, in sicer v višini 3,5 odstotka, in pri upokojenih v letu 2011 v višini 1,7 odstotka. Po uskladitvi pokojnin v letošnjem januarju pa so na slabšem še za dodatno odstotno točko.

Uskladitev je bila namreč v višini 2,5 namesto 3,5 odstotka, kot bi morala biti po sistemskem zakonu. Razlika je nastala, ker državni statistični urad pri izračunu rasti povprečne plače v masi plač ni upošteval tistih, ki jim je čas čakanja na delo zaradi epidemije covida-19 plačala država. Če bi jim nadomestila izplačeval delodajalec, pa bi jih upošteval. So pa upoštevani vsi dodatki, ki jih je bilo v letu 2020 precej. Za en odstotek so iz istega razloga prikrajšani tudi upokojeni v letošnjem letu.