Pokojninska reforma v Uradnem listu: kaj prinaša nova ureditev?

Reforma po njegovih besedah ni bila lahka odločitev, a je bila nujna. "Z njo smo naredili korak v smeri vzdržnega, pravičnega in sodobnega sistema, ki spoštuje delo in krepi medgeneracijsko solidarnost," so premierjeve besede povzeli v uradu vlade za komuniciranje.

Kot so zapisali, se bodo spremembe uvajale postopoma, večinoma od leta 2028 do 2035. V letu 2026 pa se bodo uveljavile predvsem spremembe, ki izboljšujejo položaj upokojencev. Sistemsko ureja zimski dodatek, ki bo prvič izplačan že letos, predvidoma do 19. decembra. Znašal bo 150 evrov, v prihodnjih letih pa se bo povečeval.

Reforma ohranja 40 let pokojninske dobe, postopno pa dviguje starostno mejo za upokojitev s 60 let na 62 za tiste s 40 leti pokojninske dobe in s 65 let na 67 za tiste z vsaj 15 leti zavarovalne dobe. Starostni meji se bosta začeli postopno za tri mesece zviševati leta 2028. Za 40 let pokojninske dobe se postopno zvišuje odmerni odstotek na 70 odstotkov. Referenčno obdobje pa se postopno podaljšuje na 40 let, od katerih se bo odštelo pet najslabših let.

Odmerni odstotek, ki določa, v kolikšnem deležu od pokojninske osnove se odmeri pokojnina, zdaj za 40 let pokojninske dobe brez dokupa znaša 63,5 odstotka. Po reformi pa se bo leta 2028 začel zviševati in bo leta 2035 znašal 70 odstotkov.

Reforma širi tudi možnosti za dodatno višanje odmernega odstotka. To možnost bo mogoče izkoristiti v primeru ostajanja v aktivnosti po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe oz. v prehodnem obdobju do leta 2034 po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa. Prav tako je mogoče uveljavljati višji odmerni odstotek v primeru skrbi za otroka. Za višanje odmernega odstotka pa je mogoče uveljavljati tudi obvezno služenje vojaškega roka.

Odmera vdovskih in družinskih pokojnin se bo postopno zvišala. Odmera vdovskih pokojnin se bo tako v skladu z reformo z zdajšnjih 70 odstotkov od osnove zvišala na 80 odstotkov. V prehodnem obdobju bo leta 2026 odstotek za odmero znašal 75 odstotkov od osnove.

Družinska pokojnina se za enega družinskega člana v skladu z reformo odmeri v višini 80 odstotkov od osnove, za dva v višini 90 odstotkov, za tri ali več pa v višini 100 odstotkov od osnove. V prehodnem obdobju bo leta 2026 za enega družinskega člana odmerjena v višini 75 odstotkov od osnove, za dva družinska člana v višini 85 odstotkov, za tri ali več družinskih članov pa v višini 95 odstotkov od osnove.

Referenčno obdobje, torej obdobje za izračun pokojninske osnove, se bo v obdobju od leta 2028 do 2035 z zdajšnjih najugodnejših 24 zaporednih let postopno zvišalo na najugodnejših 40 zaporednih let, pri čemer se bo odštelo pet najslabših let, ki niso nujno zaporedna.

Letni dodatek bo za uživalce pokojnin po novem izplačan v petih razredih, ne več v dveh kot po veljavnem zakonu. Uvedba petih razredov po pojasnilu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zagotavlja večjo pravičnost pri izplačilu letnega dodatka, saj ta v večji meri sledi višini pokojnine. Sprememba se uvaja že v letu 2026.

Razpon razredov bo od 160 do 470 evrov. Tisti z najnižjimi pokojninami bodo prejeli največji dodatek, tisti z najvišjimi pokojninami pa najmanjšega. Pri tem se na novo določa usklajevanje tega dodatka in cenzusov, in sicer v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom.

Prejemniki invalidskih nadomestil bodo letni dodatek prejeli v treh razredih v razponu od 160 do 270 evrov.

Novost reforme je zimski dodatek. Letos bo znašal 150 evrov, zatem pa se bo zviševal po 20 evrov letno in leta 2030 dosegel 250 evrov. Po tem letu se bo usklajeval enako kot transferji posameznikom in gospodinjstvom.

Pokojnine se bodo od leta 2026 do 2034 usklajevale tako, da bo v 50 odstotkih upoštevana rast plač in v 50 odstotkih inflacija. Kasneje se bo rast plač upoštevala vse manj, rast inflacije pa vse bolj, tako da se bo od leta 2045 rast plač upoštevala le še v 20 odstotkih, rast inflacije pa v 80 odstotkih.