Izhodišča za pokojninsko reformo bomo na vladno mizo prinesli v začetku prihodnjega leta, je pred dnevi napovedal minister za delo Luka Mesec.
"Verjamem da smo tako blizu z usklajevanjem, da bo vlada sprejela ta izhodišča in s tem dobimo mandat za začetek pogajanj s socialnimi partnerji," je optimističen tudi Feketija.
To naj bi torej storili tik po novem letu: do prihodnjega aprila si želijo izhodišča uskladiti, najkasneje do konca leta pa dobiti zeleno luč parlamenta. Tudi zaradi zavezanosti k načrtu za okrevanje in odpornost. "Kar pomeni, da ko Slovenija doseže določene mejnike, v tem primeru uveljavi to zakonodajo, bomo šele upravičeni do določenega dela evropski sredstev iz tega naslova," še pojasnjuje Feketija.
Predloge – po besedah Feketije za prilagoditve sistema in ne reforme – pričakuje vsa politična konstelacija. "Glede na dosedanje delo vlade se bojim, da bodo pričakovanja negativna. Sem tudi sam že v letih, ko razmišljam o upokojitvi, in resnično me zanima, s kakšnimi ukrepi bodo prišli skozi to reformo," je v petek dogajanje komentiral poslanec SDS Rado Gladek.
"2017 smo imeli usklajena izhodišča, tako da jaz pričakujem, da se ta izhodišča vključujejo v to, kar je bilo narejeno v preteklosti," pa meni Anja Kopač z Inštituta 1. maj in nekdanja ministrica za delo iz vrst SD.
"Torej doseganje vsaj 70-odstotne nadomestitvene stopnje, upoštevanje inflacije in rasti bruto plač v državi pri usklajevanju, vse to bomo in tudi smo upoštevali v svojih izhodiščih," odgovarja Feketija. Ne pričakujejo, da bi glede vsega dosegli stoodstotni konsenz; da pa obstajajo točke, od katerih ne bodo odstopali. Glavna: da pokojninske dobe ne bodo podaljševali. "Prvič zato, ker težko silimo delati ljudi dlje in ker je tudi dovolj z vidika vzdržnosti sistema."
In kot pravi še – v izogib navala upokojevanja velikih nenadnih sprememb ni pričakovati.
KOMENTARJI (200)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.