Zaradi težav z vremenom so odpovedali že nedeljski cerkniški Veliki pustni karneval Butale brez Meja ter otroški pustovanji v Kranju in na Bledu.
Maribor, Celje in Ptuj se ne dajo
S pokopom pusta pred ptujsko Mestno hišo se je na Ptuju končalo tradicionalno enajstdnevno kurentovanje, sicer že 44. zapovrstjo. Uvod v tradicionalni pokop ptujskega pusta se je pričel že v jutranjih urah, ko so bila v karnevalski dvorani organizirana pustna rajanja za malčke iz vrtca in učence osnovnih šol. Popoldne se je dogajanje preselilo pred ptujsko Mestno hišo, kjer je Čarobno gledališče uprizorilo komično zgodbo Čudna kavarna, sledila je predstavitev etnografskih skupin s plesom kurentov, nato pa obvezna predaja oblasti, ki jo je s simbolično predajo ključa pustni princ Friderik Cajnko V. vrnil v roke ptujskega župana Štefana Čelana.
Mariborske pustne maske so se že popoldne začele zbirati na Rotovškem trgu, od koder so v spremstvu mažoretk in godbe na pihala krenile po mestnih ulicah do Trga svobode. Na prireditvi, ki vsako leto v mesto privabi tudi številne domače in tuje obiskovalce in turiste, so se predstavili tudi znameniti Orači iz Okiča.
Sicer pa sta imela v Mariboru danes vso oblast v rokah pustna oziroma karnevalska ministrica in minister Majda Slokan z mariborskega zavoda za turizem in uveljavljeni glasbenik Boris Rošker, ki so ju za to dolžnost izvolili na karnevalski noči v Festivalni dvorani v soboto zvečer. Na ministrskem položaju sta zamenjala lanskoletno karnevalsko ministrico in ministra: mestno svetnico Moniko Piberl in direktorja Zavarovalnice Maribor Draga Cotarja. Karnevalsko noč, na kateri je okoli 400 našemljenih Mariborčank in Mariborčanov med več kandidati s tajnim glasovanjem izbralo karnevalskega ministra in ministrico, je že četrtič zapored organiziral Zavod za turizem Maribor.
Mnoga s pustom povezana dogajanja so se letos začela že dober teden pred debelim četrtkom, ko se uradno začenjajo pustne prireditve. V Cerknici so jih odprli z žaganjem bab in zasedanjem Butalskega zbora. Na Pustno soboto pa so se razživeli še drugod po Sloveniji, v Ribnici, prestolnici ter v številnih vaseh Primorske, Dolenjske, Celjskega, na Gorenjskem in Koroškem.
