Pokopališča, ki privabljajo turiste

Pokopališča tako v Sloveniji kot tudi drugje v Evropi vse bolj razumemo kot kulturno dediščino in – kot logično posledico tega – tudi kot turistične točke.

V severnoevropskih državah so pogosto urejena kot krajinski parki, nekatera so pomembna kulturna dediščina, ponekod pa so grobovi znanih osebnosti postali celo zbirališča oboževalcev pokopanega. Med takšnimi je grob rock pevca Jima Morrisona na pokopališču Pere-Lachaise v Parizu, je dejala direktorica mednarodnega Združenja pomembnih evropskih pokopališč (ASCE) Lidija Pliberšek. Pokopališča so po njenih besedah pričevalci nekega časa, družbenega sistema in navad, "predstavljajo odsev ljudi, ki živijo na njegovem območju, in njihovih običajev".

Združenje je na svoj seznam vključilo 150 pokopališč, v Sloveniji so kot pomembne prepoznali ljubljanske Žale ter mariborski pokopališči Pobrežje in Dobrava. Povezuje jih Evropska pot pokopališč.

V Evropi so načini pokopavanja mrtvih podobni. Gre bodisi za pokop v krsti ali žari, nekateri pa se odločajo tudi za raztros pepela. Razlike pa so v tem, kaj pokopališče poleg prostora za pokop pokojnega še predstavlja prebivalcem, je prepričana Pliberškova, ki opaža, da se v zadnjih letih dogajajo velike spremembe. 

Varstvo osebnih podatkov tudi na pokopališčih

Napisi na nagrobnih spomenikih so v preteklosti poleg imena, priimka in letnic rojstva in smrti pokojnega navajali tudi njegov poklic, na njih so bila posvetila, ki so govorila o njegovem načinu življenja, kar pa v današnjem času izginja povsod po Evropi, je povedala Pliberškova. V zadnjem času se po njenih besedah dogaja celo, da sta zapisana le ime in priimek, brez letnice rojstva in celo brez letnice smrti. "Človek se torej s svojimi podatki ne želi definirati v prostoru," je pojasnila.

Po njenih besedah gre za odsev časa, ki poudarja pomen varstva osebnih podatkov, "ko ne želimo biti vidni in prepoznavni". V Mariboru denimo v zadnjih petih letih zaznavajo naraščajoč trend raztrosa pepela, ki ga opravijo na za to določenem območju pokopališča, tako da za pokojnikom ne ostane niti grobno mesto. "Ne gre zgolj za anonimni pokop, ampak tudi za to, da ni niti individualnega grobnega mesta niti nagrobnega obeležja," je poudarila Pliberškova, ki je direktorica Pogrebnega podjetja Maribor.

Tudi za žarni grob ni treba imeti tako velikega grobnega mesta, kot ga zahteva pokop v krsti. Vse to po njenih besedah vpliva na razvoj pokopališč v evropskem prostoru. 

V galeriji si lahko pogledate najlepša pokopališča v Evropi.