Pokrajinska zakonodaja ključna za decentralizacijo države

Predsednik DS Alojz Kovšca je na današnji predstavitvi zakonskih rešitev glede ustanovitve pokrajin pojasnil, da je strokovna skupina pripravila osnutek politične zakonodaje, utemeljene na multidisciplinarnih strokovnih izsledkih. "Zbrali smo vtise in mnenja lokalne samouprave, opravili 136 sej z občinskimi sveti, na katerih smo odgovarjali na vprašanja, poslušali razloge za in proti in predlog preoblikovali po željah lokalne samouprave," je povedal.

"Menim, da je želja in potreba lokalne samouprave ta, da se o ključnih vprašanjih, ki zadevajo lokalno samoupravo, ne odloča centralizirano, temveč da se odloča tam, kjer ta vprašanja nastajajo in kjer se rešujejo. Bližje ljudem, bližje občin," je dodal.

Po besedah Brezovnika je ponovna ustanovitev pokrajin ključna za decentralizacijo države. Kot je dejal, je eden ključnih problemov, s katerim se Slovenija dandanes srečuje, v tem, da je država trenutno po vseh kazalcih, tako na področju fiskalne decentralizacije, tudi politične, upravne in teritorialne, izrazito centralizirana. Ob tem je opozoril predvsem na množično odhajanje prebivalcev z obmejnih območij kot posledico bega možganov v Ljubljano.

Na tej podlagi je bil oblikovan predlog ustanovitve 15 pokrajin s posebnim statusom Mestne občine Ljubljana. Brezovnik omenjeni model ocenjuje kot vsebinsko ustrezen, čeprav ne sledi priporočilom Sveta Evrope, da bi morala imeti regionalna struktura v pokrajinah vsaj 100.000 prebivalcev. "Pokrajine so namreč vsebinsko primerljive predvsem po teritoriju in številu prebivalcev, hkrati pa je na vse te pokrajine možno prenesti vse začrtane pristojnosti in naloge glede na njihov regionalni pomen," je povedal.

Strokovna skupina je tako pripravila pregled vseh pristojnostnih nalog, ki se lahko prenesejo na regionalno raven, in pripravila ustrezno vsebinsko presojo in oceno finančnih posledic za sprejem zakona o ustanovitvi pokrajin.

Ob ustreznem sistemu financiranja bi, kot meni Brezovnik, lahko zagotovili, da se bodo finančna sredstva ustrezno porazdelila in se teritorialno porabljala. To pomeni, da regije v bodoče ne bi bile odvisne od centralne politične oblasti v smislu njihovega odločanja, temveč bi lahko prebivalstvo samostojno odločalo, v kakšne namene se bodo javna sredstva porabljala, v kakšno infrastrukturo se bodo vlagala in na kakšen način se bo spodbujalo gospodarstvo.

Kovšca meni, da je trenutek za vložitev zakonskega predloga o ustanovitvi pokrajin pravi. "Imamo nove poslance v državnem zboru in glede na izjave aktualne oblasti, da se bodo trudili za skladni regionalni razvoj, mislim, da večjih težav pri sprejemu zakona ne bo."