Pol leta po ujmi: več sto objektov na seznamu za selitev, sproženih 10 tisoč plazov

Na ministrstvu za naravne vire in prostor si prizadevajo, da bi bil program odprave posledic ujme 4. avgusta lani, ki bo zajemal tudi podatke o predvidenih obnovah, na vladi sprejet še ta mesec. 

Slovenijo je lani sicer prizadelo več naravnih nesreč večjega obsega, tako da ministrstvo tudi na podlagi podatkov občin in predhodnih programov sanacije pripravlja več programov odprave posledic naravnih nesreč. Vlada jih bo obravnavala posamično. Program za avgustovske poplave bo predvidoma petleten, za ostale dogodke pa predvidoma trileten.

Je pa od 12. oktobra lani do sredine januarja letos ministrstvo za naravne vire in prostor 115 prizadetim občinam že izplačalo 218 milijonov evrov predujma za sanacijo. Občine so na podlagi prvih prejetih sredstev začele pripravo sanacijskih načrtov in naročanje potrebne projektne dokumentacije za izvedbo projektov sanacije.

Skupno je bilo iz državnega proračuna prizadetim prebivalcem, gospodarstvu, občinam ter v intervencije in sanacije vključenim različnim službam do vključno 14. januarja letos izplačanih 557,8 milijona evrov za pomoč in sanacijo posledic poplav, od tega so posamezniki, podjetja in občine v obliki solidarnostne pomoči in predplačil prejeli 414 milijonov evrov pomoči.

Samo za upravičene intervencijske stroške v avgustu je država občinam plačala dobrih 78 milijonov evrov, od tega je največ prejela Občina Prevalje, in sicer 10,2 milijona evrov. Tam so, kot je znano, intervencijsko zgradili nov vodovod.

Skupna škoda skoraj 10 milijard

Skupna škoda po avgustovski ujmi, ki poleg neposredne škode obsega tudi načrtovano sanacijo in obnovo, je bila sicer ocenjena na 9,9 milijarde evrov.

Evropska komisija je Sloveniji že nakazala 100 milijonov evrov predplačila iz solidarnostnega sklada EU. Preostala sredstva solidarnostnega sklada v višini do 300 milijonov evrov lahko Slovenija pričakuje do aprila letos.

V avgustovski ujmi je bilo zalitih ali poškodovanih okoli 12.000 stavb, na seznamu za morebitno preselitev, ki ga je vladna službe za obnovo po poplavah in plazovih objavila 8. januarja letos, pa je 348 objektov, a se seznam še spreminja in dopolnjuje. Z lastniki teh objektov od 15. januarja pristojni opravljajo pogovore o vseh možnostih in predvidenih postopkih.

Na državnem cestnem omrežju je bilo 4. avgusta lani postavljenih in evidentiranih 190 popolnih ali delnih zapor cest na skupni dolžini 584 kilometrov državnih cest. Trenutno je na glavnih in regionalnih cestah postavljenih še 16 polovičnih zapor in ena popolna, in sicer na cesti Dravograd–Trbonje. Za vse lokacije so v izdelavi izvedbeni načrti za sanacije, so pojasnili na direkciji za infrastrukturo.

Po državi se je sprožilo okoli 10.000 zemeljskih plazov

Na državnem cestnem omrežju so narasle reke avgusta porušile štiri mostove, od tega tri čez Kamniško Bistrico v Stahovici, Domžalah in Beričevem ter most čez Mislinjo v Otiškem Vrhu. Povsod so postavili nadomestne montažne mostove. Poleg teh je med drugim Sloveniji v okviru mednarodne pomoči šest držav zagotovilo skupaj 14 mostov, ki so jih postavili na občinskih cestah v več občinah.

Direkcija za infrastrukturo je s pomočjo svojih koncesionarjev, ki so vzdrževalci cest, takoj po ujmi izvedla intervencijska dela za vzpostavitev prevoznosti na državnih cestah. Vrednost opravljenih del je znašala dobrih 40 milijonov evrov, dela za vzpostavitev prevoznosti pa so zaključili do 15. decembra lani.

V drugi fazi sanacije bodo dela, potrebna za končno sanacijo poškodb, izvedli na podlagi javnih naročil. Kot so navedli na direkciji za infrastrukturo, je ocenjena vrednost vseh sanacijskih del okvirno 40 milijonov evrov. Postopki oddaje del že potekajo, trenutno so pred podpisom tri pogodbe, v pripravi pa je še približno 20 javnih razpisov. Vsi javni razpisi bodo oddani do 31. marca letos, dela pa bodo, kot zagotavljajo na direkciji, po večini zaključena letos.

Na železniškem omrežju je bilo v avgustovski ujmi neposredno poškodovanih 22,4 kilometra tirov, od tega je 20,2 kilometra že saniranih, 2,2 kilometra pa je delno saniranih, v celoti pa bo sanacija izvedena letos, so še navedli na direkciji za infrastrukturo.

Na vodotokih so po avgustovskih poplavah dela zaključena na 934 deloviščih, delno zaključena so na 41 deloviščih, še vedno pa potekajo na 233 deloviščih, kažejo aktualni podatki direkcije za vode. Trenutno je največ delovišč odprtih na vodotokih na Koroškem, na Poljanski Sori in Savinji.

Doslej je bilo iz državnega proračuna direkciji za vode izplačanih dobrih 62,3 milijona evrov predvsem za izvajanje izrednih ukrepov in intervencij na vodotokih.

Med finančno najzahtevnejše spadajo poleg del na vodotokih tudi sanacije plazov, ki bodo lahko trajale več let. Po ocenah Geološkega zavoda Slovenije se je v avgustovski ujmi po državi sprožilo okoli 10.000 zemeljskih plazov. Pri veliki večini plazov sicer sanacija ni potrebna, je za STA ocenil direktor geološkega zavoda Miloš Bavec. Manjše pojave sanirajo občine same, sanacije večjih plazov pa se načrtujejo pod okriljem državne tehnične pisarne.